Page 136 - Poučevanje zunaj učilnice

Barbara Jurša Potocco

valcev ter lokalnih in globalne skupnosti ter se tako ponujajo kot iztoˇcni-
ca za premislek o daljnosežnih posledicah posameznikovega ravnanja.
Pri naslavljanju trajnostnih izzivov je treba kulturne in naravne poja-
ve tudi umestiti v skupni, družbeno-okoljski kontekst, ki presega omeje-
nost na ˇcloveško skupnost: prepoenostavljena delitev na ˇcloveško družbo
in kulture kot predmet spoznavanja družboslovja in humanistike na eni
strani ter razumevanje veˇcine živega in neživega sveta kot zgolj domeno
naravoslovja na drugi namreˇcpromovira dualistiˇcno ideologijo antropo-
centrizma, ki ˇcloveka loˇcuje od preostalega okolja in onemogoˇca razvoj
ustrezne etiˇcne drže do okolja kot neˇcesa, kar ljudi še kako vkljuˇcuje in
v temeljih doloˇca. Takšen naˇcin razmišljanja tudi ne rešuje kompleksnih
izzivov sodobnosti na ravni, ki bi jih lahko odpravila, to je pri njihovem
izvoru – na ravni specifiˇcnih in ne univerzalnih kulturnih vrednot ter ve-
denjskih vzorcev, ki jih je možno prevprašati in spremeniti.

Praktiˇcni izzivi pri naˇcrtovanju jezikovnega pouka na prostem
Partikularnost kraja oz. lokalnega okolja od uˇciteljev zahteva fleksibil-
nost in iznajdljivost pri uporabi uˇcnih virov. Lokalni uˇcitelji lahko najbo-
lje presojajo o možnostih, ki jih ponuja okolica šole za vpenjanje uˇcnega
procesa v lokalno okolje, zato morajo uˇcna gradiva za ta namen prilago-
diti ali izdelati sami (v primeru vsebinsko-jezikovnega uˇcenja, ki ga pre-
dlagamo, v sodelovanju z uˇcitelji drugih predmetov). Eden najveˇcjih izzi-
vov pri izvajanju uˇcnega procesa na prostem je potreba po prilagodljivih
uˇcnih virih (Ripamonti idr., 2025, str. 9), ki jih uˇcitelj uporabi po lastni
presoji glede na razpoložljive lokacije, letni ˇcas in vremenske pogoje.
Sue Waite in Nick Pratt (2011, str. 13) uˇciteljem predlagata, da pri naˇcr-
tovanju uˇcnih dejavnosti razmislijo o tem, na kakšen naˇcin neka lokacija
posebej spodbuja uˇcenje, kaj bi lahko pomenila uˇcencem ter kako se ta
pomen navezuje na prednostne vzgojno-izobraževalne cilje. Oates (2020,
str. 36) meni, da bi se morali uˇcitelji pri naˇcrtovanju posvetiti predvsem
vprašanju, katera partnerstva s ˇclani lokalne skupnosti (posamezniki in
društvi) bi lahko privedla do plodnega sodelovanja pri organiziranju uˇc-
nih dejavnosti na prostem, pri ˇcemer kot primer navaja, denimo, lokalne
vrtnarje, umetnike in razliˇcne prostovoljce.
Izbire lokalnih partnerjev naj nikakor ne omejuje njihova stopnja ob-
vladovanja angleškega jezika ali pripravljenost sporazumevati se v tujem
jeziku, saj je pri celostnem vsebinsko-jezikovnem uˇcenju, ki ga predlaga-
mo, resniˇcnost preklapljanja med jeziki nekaj obiˇcajnega (Kerr, 2019, str.
3). Znanstveni dokazi tudi vse bolj podpirajo tezo, da lahko vkljuˇcevanje

136