Page 135 - Poučevanje zunaj učilnice

Lokalno umešˇ ceno uˇ cenje in pouˇ cevanje angleškega jezika na prostem

vsebinsko-jezikovno uˇcenje (angl. content and language integrated lear-
ning – CLIL). Ta pristop združuje pouˇcevanjetujegajezikazuˇcenjem vse-
bin razliˇcnih predmetnih podroˇcij tako, da uˇcitelji vsebine drugega pred-
meta vsaj deloma ali v celoti pouˇcujejo v tujem jeziku, pri tem pa v veˇcji
ali manjši meri vkljuˇcujejo jezikovne vsebine. ˇ Ceprav gre za zelo uveljav-
ljen pristop, pa šele v zadnjih letih pedagogi veˇcjo pozornost posveˇcajo
potencialu za kontekstualno in izkustveno uˇcenje, ki ga CLIL ponuja v
eksplicitnipovezavizuˇcenjem na prostem. Ta kombinacija spodbuja od-
govoren odnos do okolja in omogoˇca globlje razumevanje nejezikovnih
vsebin na podlagi dinamiˇcne in multisenzorne uˇcne izkušnje, ki vkljuˇcu-
je interdisciplinarno reševanje nalog iz resniˇcnega življenja (Ripamonti
idr., 2025, str. 8–9). Na Slovenskem je CLIL v zvezi s pouˇcevanjem angle-
škega jezika na prostem obravnaval Rejec (2023).
Lokalno umešˇceno vsebinsko-jezikovno uˇcenje integrira teme jezikov-
nega pouka v preuˇcevanje tako naravnih kot kulturnih danosti lokalnega
okolja ter uˇcence povezuje z lokalno skupnostjo. V ospredju uˇcenja, ki
se osredinja na lokalno okolje, so razvijanje obˇcutka pripadnosti kraju
in ˇcuta za skupnost, grajenje etiˇcnega odnosa do kraja kot življenjskega
prostora ter privzemanje trajnostnih vedenj (Orr, 2013, str. 187; The Uni-
versity of Arizona, b.l.). Znaˇcilen primer predstavlja sodelovanje uˇcencev
pri projektih skupnostnega dela v lokalnem okolju (Straker, 2014, str. 72).
Orr (2013, str. 186) opozarja na potrebo po meddisciplinarnem pristopu,
ki jo implicira osredotoˇcenost na kraj in lokalno okolje:
Kraj ima ˇcloveško zgodovino in geološko preteklost: je del ekosistema
zrazliˇcnimi mikrosistemi, je družbeni, gospodarski in politiˇcni red: kraji
uvažajo ali izvažajo energijo, snovi, vodo in odpadke, z drugimi kraji jih
povezujejo neštete vezi. Kraja ni mogoˇce razumeti z vidika ene same vede
ali specializacije. [...] Preuˇcevanje kraja [...] nam omogoˇci, da razširimo
fokus in razišˇcemo medsebojno povezanost razliˇcnih disciplin.
Tudi Sobel (2004, str. 6) lokalno umešˇceno uˇcenje na prostem razume
kot »proces, pri katerem se lokalna skupnost in okolje uporabljata kot iz-
hodišˇce za pouˇcevanje pojmov iz jezikovnih predmetov, likovne vzgoje,
matematike, družboslovja, naravoslovja in drugih predmetov«. Kraj kot
dejavni sooblikovalec uˇcnega procesa (Waite in Pratt, 2011, str. 12) po-
stane most med uˇcencem in skupnostjo ter naˇcelo pouˇcevanja in obli-
kovanja kurikuluma (Lomicka idr., 2025). Lokalno okolje se uˇcenci uˇcijo
kritiˇcno brati z vidika razliˇcnih predmetnih podroˇcij ter skozi prizmo ak-
tualnih in pomembnih tem. V domaˇcem okolju lahko, denimo, razbirajo
materialne sledi, ki priˇcajo o prepletanju ˇcloveških in neˇcloveških delo-

135