Page 134 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 134

Barbara Jurša Potocco

                nje vsebin z razliˇcnih predmetnih podroˇcij ter navezovanje na tiste, ki
                so pomembne za uresniˇcevanje skupnih kurikularnih ciljev, med kate-
                re spada tudi trajnostni razvoj. Tema trajnostnega razvoja, pa tudi okolja
                in okoljskih sprememb, se v omenjenem uˇcnem naˇcrtu prav tako pojavi
                med priporoˇcenimi splošnimi sporazumevalnimi vsebinami, ki omogo-
                ˇ cajo, da se tuji jezik pri pouku uporablja na smiseln in avtentiˇcen naˇcin,
                ter dopolnjujejo predmetnospecifiˇcne vsebine.
                  Slovenska nacionalna politika vkljuˇcevanja vzgoje in izobraževanja za
                trajnostnost v opredelitev skupnih vzgojno-izobraževalnih ciljev sledi
                evropskim smernicam, in sicer Priporoˇcilu Sveta z dne 16. junija 2022 o
                uˇcenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj, ki ga je Svet Evropske unije
                sprejel leta 2022, ter Evropskemu okviru trajnostnih kompetenc (Bian-
                chi idr., 2022). Navajamo štiri sklope kompetenc, ki naj bi jih v državah
                ˇ clanicah zasledovali na vseh ravneh in skozi celoten proces vzgoje in izo-
                braževanja (Bianchi idr., 2022):
                  • utelešanje vrednot trajnostnosti (vrednotenje trajnostnosti, podpi-
                    ranje praviˇcnosti in podpiranje narave),
                  • sprejemanje celovitosti v trajnostnosti (sistemsko mišljenje, kritiˇcno
                    mišljenje, uokvirjanje problema),
                  • delovanje za trajnostnost (politiˇcno udejstvovanje, skupno ukrepa-
                    nje, individualna pobuda) in
                  • vizija trajnostnih prihodnosti (prihodnostna pismenost, prilagodlji-
                    vost, raziskovalno mišljenje).
                  Kljub uporabni razdelanosti kompetenc ostaja v praksi potencial za
                udejanjenje zgornjih naˇcel premalo izkorišˇcen, o ˇcemer poroˇca tudi že
                omenjena raziskava Orle Kelly idr. (2025) v zvezi s situacijo na Irskem.
                Enega od naˇcinov premošˇcanja te vrzeli predstavlja prav lokalno ume-
                šˇceno uˇcenje na prostem, ki ga kot možnost predvideva tudi slovenski
                uˇcni naˇcrt. Ta namreˇc predpisuje zagotavljanje »varnega in spodbudne-
                ga uˇcnega okolja«, ki naj bi ga uˇcitelj omogoˇcal tudi s pouˇcevanjem in z
                organiziranjem samostojnega uˇcenja v razliˇcnih uˇcnih okoljih, med dru-
                gim zunaj uˇcilnic, ter »ob uporabi avtentiˇcnih uˇcnih virov in reševanju
                relevantnih življenjskih problemov in situacij« (Ministrstvo za vzgojo in
                izobraževanje in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2025, str. 13).

                Konceptualni model lokalno umešˇcenega uˇcenja tujega jezika
                Pouˇcevanje in uˇcenje tujegajezikase povezujez izobraževanjem za traj-
                nostnost in lokalno umešˇcenim izobraževanjem preko pojma celostno

                           134
   129   130   131   132   133   134   135   136   137   138   139