Page 105 - Poučevanje zunaj učilnice

Uˇ cna okolja na prostem

izobraževalni sistem, saj številni otroci in mladostniki ne dosegajo pri-
poroˇcenih ravni gibalne dejavnosti. V tem kontekstu se zunanja uˇcna
okolja kažejo kot poglavitna možnost uporabe gibanja v širšem pedago-
škem procesu, ne zgolj v okviru športne vzgoje. Takšen pristop je pose-
bej pomemben v sodobni šoli, kjer velik del uˇcnega ˇcasa še vedno pote-
ka v sedeˇcem položaju. Ugotovitve pregleda literature so dragocene tudi
v kontekstu prenove slovenskega uˇcnega naˇcrta za šport (Ministrstvo za
vzgojo in izobraževanje in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2025), ki
poudarja razvoj gibalne pismenosti in trajnostnega odnosa do okolja ter
vkljuˇcevanje dejavnosti v naravnem in grajenem okolju. Novi kurikular-
ni pristopi športne vzgoje vse bolj presegajo tradicionalno razumevanje
športne vzgoje kot izoliranega predmeta ter poudarjajo pomen gibanja
kot širšega razvojnega, zdravstvenega in pedagoškega dejavnika. Uˇcenje
na prostem zato predstavlja pomembno možnost uresniˇcevanja sodob-
nih kurikularnih izhodišˇc športne vzgoje, ki so usmerjena v razvoj gibalne
pismenosti in spodbujanje redne vseživljenjske gibalne dejavnosti.
Poudariti kaže, da pozitivni uˇcinki zunanjih uˇcnih okolij niso omeje-
ni zgolj na poveˇcanje koliˇcine gibanja, temveˇcvkljuˇcujejo tudi kvalita-
tivne spremembe gibalnega vedenja. Raziskave kažejo, da naravna oko-
lja omogoˇcajo veˇc spontanega gibanja, veˇcjo raznolikost gibalnih nalog
ter veˇc funkcionalnega in situacijskega gibanja v primerjavi s standardi-
ziranimi notranjimi prostori. To je posebej pomembno z vidika razvoja
gibalne kompetentnosti, saj sodobni koncepti pouˇcevanja športne vzgo-
je poudarjajo, da kakovostno gibalno uˇcenje ne temelji zgolj na pona-
vljanju standardiziranih gibanj, temveˇc predvsem na prilagajanju gibanja
razliˇcnim situacijam in okoljskim zahtevam. Zunanje uˇcno okolje posa-
mezniku ponuja razliˇcne možnosti za delovanje, pri ˇcemer naravna oko-
lja zaradi svoje kompleksnosti, raznolikosti in nepredvidljivosti omogo-
ˇ cajo bistveno veˇc gibalnih priložnosti kot standardizirana notranja oko-
lja. Takšna okolja od posameznika zahtevajo stalno prilagajanje giba-
nja, prostorsko orientacijo in senzomotoriˇcno integracijo, kar predsta-
vlja pomemben stimulus za razvoj gibalnih spretnosti in športnih vešˇcin.
Ugotovitve raziskav Ingunn Fjørtoft (2004) ter Nande idr. (2025) potrju-
jejo, da naravna okolja znatno prispevajo k razvoju gibalnih sposobno-
sti otrok. Sistematiˇcni pregled Nande idr. (2025) dodatno kaže, da imajo
strukturirane aktivnosti na prostem srednje do velike uˇcinke na razvoj
gibalnih spretnosti. Takšne ugotovitve so posebnega pomena v konte-
kstu sodobnega upadanja gibalne kompetentnosti otrok, ki ga številni
avtorji povezujejo z zmanjševanjem spontanega gibanja, s standardiza-

105