Page 106 - Poučevanje zunaj učilnice

Saša Jovanovi´ c in Matej Plevnik

cijo okolja in z vse veˇcjo pasivnostjo otrok v vsakdanjem življenju. No-
vejši sistematiˇcni pregledi (Johnstone idr., 2022; López del Río idr., 2025)
dodatno potrjujejo, da uˇcnaokoljanaprostem dosledno poveˇcujejo gi-
balno dejavnost med šolskim procesom ter zmanjšujejo sedentarnost,
pri ˇcemer so uˇcinki izrazitejši v naravnih kot v urbanih zunanjih oko-
ljih. Hkrati novejše eksperimentalne raziskave (Hernawan idr., 2024; Wal-
ters idr., 2025) kažejo, da dejavnosti na prostem povzroˇcajo veˇcji fiziolo-
ški odziv ter pozitivneje vplivajo na kognitivno delovanje in doživljanje
aktivnosti.
Pomemben prispevek pregleda literature je tudi ugotovitev, da zunanja
uˇcna okolja pomembno vplivajo na motivacijo, angažiranost in psihofi-
ziˇcno poˇcutje uˇcencev. Raziskave Christopha Beckerja idr. (2017), Jana
Ellingerja idr. (2022) ter Ming Kuo idr. (2018) kažejo višjo raven angaži-
ranosti, veˇcjo motivacijo ter pozitivnejšo ˇcustveno izkušnjo pri uˇcenju
v zunanjih okoljih. Lærke Mygind idr. (2019) v sistematiˇcnem pregledu
ugotavljajo, da ponavljajoˇce se dejavnosti v naravnem okolju pomemb-
no prispevajo k telesnemu, duševnemu in socialnemu zdravju otrok ter
mladostnikov, zato njihovi uˇcinki presegajo zgolj poveˇcanje gibalne de-
javnosti.
Posebej zanimive so raziskave, ki opozarjajo na povezavo med narav-
nim okoljem, pozornostjo in kognitivnimi procesi. Ming Kuo idr. (2019)
ter Ulrich Dettweiler idr. (2017) poudarjajo, da naravna okolja zmanjšu-
jejo miselno utrujenost, pozitivno vplivajo na pozornost ter lahko zmanj-
šujejo fiziološke pokazatelje stresa. Pregled literature hkrati kaže, da po-
zitivni uˇcinki uˇcenjanaprostem niso univerzalniin avtomatiˇcni. Eden
pomembnejših moderatorskih dejavnikov je kakovost pedagoškega na-
ˇ crtovanja. Sue Waite (2020) ter Sue Waite idr. (2016) opozarjajo, da uˇcna
okolja na prostem sama po sebi še ne zagotavljajo višje kakovosti uˇce-
nja ali višje gibalne dejavnosti. Kljuˇcnovlogoimajokompetence uˇcitelja,
organizacija dejavnosti, stopnja strukturiranosti ter smiselna integracija
uˇcnih ciljev in gibanja. Slabo naˇcrtovane dejavnosti lahko hitro postanejo
zgolj sprememba lokacije brez pomembnejših pedagoških uˇcinkov.
Pomemben moderatorski dejavnik predstavlja tudi tip zunanjega pro-
stora. Bølling idr. (2021) ugotavljajo, da naravna okolja praviloma omo-
goˇcajo višjo raven gibalne dejavnosti kot urbana zunanja okolja. To kaže,
da je pri naˇcrtovanju uˇcenja na prostem pomembno razumeti kakovost
prostora, njegovo raznolikost in gibalni potencial. Naravna okolja zaradi
veˇcje kompleksnosti praviloma omogoˇcajo veˇc raziskovanja, veˇcsponta-
nega gibanja in veˇc funkcionalnih gibalnih situacij.

106