Page 110 - Poučevanje zunaj učilnice

Saša Jovanovi´ c in Matej Plevnik

Pregled literature dodatno kaže, da uˇcna okolja na prostem pozitiv-
no vplivajo na motivacijo, angažiranost, psihofiziˇcno poˇcutje in kako-
vost uˇcnega procesa. Uˇcenci v zunanjih okoljih pogosto izkazujejo veˇcjo
aktivno vkljuˇcenost, veˇcjo motivacijo, boljšo pozornost ter pozitivnejšo
emocionalno izkušnjo uˇcenja. Ti uˇcinkisopovezanizveˇcjo prostorsko
svobodo, bogatejšim senzornim uˇcenjem, možnostjo raziskovanja ter ve-
ˇ cjim uˇcinkom naravnega okolja na kognitivne procese.
Pomembna ugotovitev prispevka je tudi, da uˇcnaokolja naprostem
niso pomembna zgolj kot alternativni prostor izvajanja športne vzgoje,
temveˇc kot širši pedagoški koncept, ki omogoˇca integracijo gibanja v raz-
liˇcna predmetna podroˇcja ter spodbuja celostnejši in funkcionalnejši pri-
stop k uˇcenju. Takšen pristop je tesno povezan s sodobnimi koncepti gi-
balne pismenosti, ki poudarjajo pomen celostnega pristopa k razvoju po-
sameznika.
Kljub številnim pozitivnim uˇcinkom pregled literature opozarja tudi
na doloˇcene metodološke omejitve obstojeˇcih raziskav. Prisotna je hete-
rogenost raziskovalnih dizajnov, razlikujejo se trajanje intervencij, upo-
rabljeni merski instrumenti in definicije zunanjih uˇcnih okolij. Poleg te-
ga je še vedno relativno malo longitudinalnih raziskav, ki bi omogoˇcale
presojo dolgoroˇcnih uˇcinkov sistematiˇcnega vkljuˇcevanja uˇcnih okolij na
prostem v vzgojno-izobraževalni proces.
Ugotovitve pregleda literature so skladne z usmeritvami novega slo-
venskega uˇcnega naˇcrta za šport (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2025), ki poudarja pomen gibal-
ne pismenosti, dejavnosti v naravnem okolju ter oblikovanja aktivnega
življenjskega sloga. Uˇcna okolja na prostem se zato kažejo kot pomem-
ben element sodobne športne vzgoje in širšega vzgojno-izobraževalnega
procesa.
Uˇcna okolja na prostem predstavljajo pomemben razvojni potencial
za sodobno športno vzgojo, saj omogoˇcajo uresniˇcevanje ciljev uˇcnega
naˇcrta na naˇcin, ki povezuje gibanje, uˇcenje in neposredno izkušnjo oko-
lja. Njihova vrednost se ne odraža le v veˇcji koliˇcini gibalne dejavnosti,
temveˇc tudi v kakovosti gibalnih izkušenj ter razvoju gibalne kompeten-
tnosti, motivacije in odgovornega odnosa do naravnega ter družbenega
okolja.
Za uˇcinkovito vkljuˇcevanje uˇcnih okolij na prostem v pedagoško prak-
so bo v prihodnje pomembno razvijati didaktiˇcne modele njihove upo-
rabe, krepiti kompetence uˇciteljev za naˇcrtovanje in izvajanje pouka na
prostem ter z nadaljnjimi longitudinalnimi raziskavami preverjati njiho-

110