Page 82 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Nika Golob in Marjeta Capl

Izzivi in priporočila za izobraževanje bodočih učiteljev
Kljub očitnim prednostim se programi za izobraževanje učiteljev soočajo z
izzivi pri razvoju digitalnih kompetenc. Pogosto primanjkuje sistematičnega
vključevanja digitalnih kompetenc v kurikulum, študenti pa izražajo nego-
tovost glede pedagoško smiselne uporabe tehnologije, torej takšne, ki ne bi
bila zgolj tehnična (Tondeur idr., 2017; Amhag idr., 2019). Za učinkovit razvoj
digitalnih kompetenc pri bodočih učiteljih razrednega pouka je ključno za-
gotoviti sistematično in longitudinalno integracijo. Digitalnih kompetenc ne
bi smeli obravnavati kot ločenega predmeta, temveč jih je treba vključiti v
vse predmetnodidaktične predmete, še posebej v didaktiko naravoslovja, in
to skozi celoten študij (Instefjord in Munthe, 2017; Voogt idr., 2013).
Študente je treba postaviti v avtentične problemske učne situacije, kjer na-
črtujejo, izvajajo in vrednotijo učne ure naravoslovja z uporabo digitalnih
orodij (Shultz in Li, 2016). Spodbujanje kritične refleksije med študijem po-
meni, da morajo bodoči učitelji razmišljati o pedagoških implikacijah upo-
rabe tehnologije – kdaj, zakaj in kako tehnologija prispeva k doseganju uč-
nih ciljev, kar je temelj tehnološko-pedagoškega znanja vsebine (angl. Tech-
nological Pedagogical Content Knowledge – TPACK) (Tondeur idr., 2017; Voogt
idr., 2013). Prav tako je pomembno, da v času dodiplomskega izobraževa-
nje študenti doživijo modeliranje dobrih praks. Visokošolski učitelji morajo
sami aktivno uporabljati digitalna orodja pri svojem poučevanju in tako slu-
žiti kot zgled bodočim učiteljem (Instefjord in Munthe, 2017). Vse to je mo-
goče samo, če pedagoške fakultete zagotovijo dostop do sodobne tehno-
logije, programske opreme in stalnega strokovnega razvoja za visokošolske
učitelje (Amhag idr., 2019).
Pripouku kemije,kigaučenciinštudenti pogosto dojemajo kotabstrakt-
nega in zahtevnega, je premišljena uporaba IKT ključnega pomena. Smer-
niceZavodaRepublikeSlovenijezašolstvo (Bačnik in Poberžnik,2021) izrecno
poudarjajo pomen IKT za vizualizacijo kompleksnih konceptov in premosti-
tev vrzeli med makroskopskimi opažanji ter submikroskopsko ravnjo, ki je
ključna za resnično razumevanje kemijskih procesov.
Kljub jasnim didaktičnim prednostim in dostopnosti tehnologije pa slo-
venske raziskave kažejo na razkorak med potencialom IKT in dejansko peda-
goško prakso. Poročilo Pedagoškega inštituta (Japelj Pavešić idr., 2020) ugo-
tavlja, da uporaba IKT za poučevanje v slovenskih šolah zaostaja, kar kaže na
nujno potrebo po učinkovitejšem usposabljanju učiteljev. Da bi premostili to
vrzel, je treba digitalne kompetence sistematično razvijati že med študijem,
torej pri bodočih učiteljih. To še posebej velja za študente razrednega pouka,
ki morajo obvladati širok spekter didaktičnih pristopov za različna področja,
vključno z naravoslovjem (Urbančič idr, 2021).
82