Page 80 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 80

Nika Golob in Marjeta Capl


                  vključno z naravoslovjem (Instefjord in Munthe, 2017). Učinkovita integracija
                  informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v pouk naravoslovja lahko bi-
                  stveno pripomore k spodbujanju radovednosti, raziskovalnega duha ter glo-
                  bljega razumevanja naravnih pojavov pri najmlajših učencih (Banda in Nza-
                  bahimana, 2023). Ta pregled literature se osredotoča na pomen in razvoj di-
                  gitalnih kompetenc pri študentih, bodočih učiteljih razrednega pouka, s po-
                  sebnim poudarkom na njihovi usposobljenosti za poučevanje naravoslovja.
                  Analiza temelji na ugotovitvah izbranih znanstvenih člankov, ki obravnavajo
                  vlogo digitalnih tehnologij pri poučevanju in učenju naravoslovnih vsebin na
                  primarni stopnji (Amhag idr., 2019; Tondeur idr., 2017).

                  Opredelitev digitalnih kompetenc v izobraževanju
                  Digitalne kompetence presegajo zgolj tehnično znanje uporabe digitalnih
                  orodij. Gre za večplasten koncept, ki zajema sposobnosti iskanja, vrednote-
                  nja, ustvarjanja in komuniciranja informacij s pomočjo digitalnih tehnologij
                  (Spante idr., 2018; Vuorikari idr., 2023). V okviru izobraževanja učiteljev razre-
                  dnega pouka to pomeni, da morajo biti bodoči učitelji sposobni razviti več
                  medsebojno povezanih kompetenc, kakor jih povzemamo iz različnih virov:

                     – informacijska pismenost: učinkovito iskati, kritično vrednotiti in sinteti-
                       zirati informacije iz različnih digitalnih virov, pri tem pa učence usmer-
                       jati k prepoznavanju zanesljivih virov, primernih njihovi starosti (Shultz
                       in Li, 2016);
                     – komunikacijska in sodelovalna pismenost: sodelovati s kolegi, starši in z
                       učenci v digitalnih okoljih, deliti vsebine in razumeti norme spletne ko-
                       munikacije ter spodbujati digitalno državljanstvo (Vuorikari idr., 2023);
                     – ustvarjanje digitalnih vsebin: pripravljati in prilagajati digitalna učna
                       gradiva (npr. interaktivne prosojnice, preproste animacije, digitalne
                       zgodbe, kvize), ki so pedagoško smiselna in prilagojena razvojni sto-
                       pnji učencev (Voogt idr., 2013);
                     – varnost: razumeti in uporabljati varnostne ukrepe za zaščito osebnih
                       podatkov ter digitalne identitete in učence poučiti o varni rabi inter-
                       neta (Tomczyk, 2020);
                     – reševanje problemov: prepoznavati tehnične težave in poiskati ustre-
                       zne digitalne rešitve ter inovativno uporabljati tehnologijo za reševa-
                       nje pedagoških izzivov pri pouku naravoslovja (Instefjord in Munthe,
                       2017; Mulyani idr., 2023).

                    Ob navedenem je treba poudariti, da so digitalne kompetence podrobno


                  80
   75   76   77   78   79   80   81   82   83   84   85