Page 81 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 81

Razvijanje digitalnih kompetenc študentov razrednega pouka pri pouku kemije


             razdelane znotraj Evropskega okvira digitalnih kompetenc izobraževalcev
             (DigCompEdu), ki kompetence razdeli na šest področij: (1) poklicno delova-
             nje, (2) digitalni viri, (3) poučevanje in učenje, (4) vrednotenje, (5) opolnomo-
             čenje učencev ter (6) vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digital-
             nih kompetenc (Redecker in Punie, 2018).


             Pomen digitalnih kompetenc za poučevanje naravoslovja
             na razredni stopnji
             Naravoslovje na razredni stopnji temelji na opazovanju, raziskovanju in kon-
             kretnih izkušnjah. Digitalna orodja lahko ta proces obogatijo na načine, ki s
             tradicionalnimi pristopi niso mogoči (Putri idr., 2022). Bodoči učitelji razre-
             dnega pouka z razvitimi digitalnimi kompetencami lahko vizualizirajo ab-
             straktne pojme s pomočjo simulacij (npr. PhET), videoposnetkov in interak-
             tivnih modelov ter tako učencem približajo pojave, ki so nevidni s prostim
             očesom, kot so kroženje vode, fotosinteza ali delovanje električnega kroga
             (Banda in Nzabahimana, 2023; Chan idr., 2021).
               Prav tako je mogoče omogočiti varne in dostopne eksperimentalne izkuš-
             nje. Virtualni laboratoriji omogočajo izvajanje preprostih poskusov brez po-
             trebe po dragi opremi ali skrbi za varnost, kar je še posebej pomembno v
             razredih z omejenimi viri (Mulyani idr., 2023; Chan idr., 2021). Pomembno v
             naravoslovnem izobraževanju je, da pouk poteka v naravnem okolju. Kadar
             pa to ni mogoče, namenska uporaba digitalnih orodij omogoča povezavo
             učenja s svetom izven učilnice.
               Digitalno usposobljen učitelj bo z uporabo prilagodljivih digitalnih vsebin
             in aplikacij omogočil diferenciacijo ter na učenca osredinjen pouk, prilagojen
             različnim stilom učenja in predznanju učencev, kar je ključno za spodbujanje
             uspeha vsakega posameznika (Tondeur idr., 2017).

             Primeri dobrih praks v poučevanju naravoslovja
             Raziskava Sri Mulyani idr. (2023) o uporabi simulacije titracije pri pouku ke-
             mije, čeprav usmerjena na višjo stopnjo, ponuja odličen vpogled v potencial
             strukturiranih digitalnih učnih okolij. Medij je dijakom omogočil zbiranje in
             analizo podatkov, kritično vrednotenje ter sodelovanje. Ta načela so preno-
             sljiva tudi na razredno stopnjo, kjer lahko učitelji uporabijo starostno primer-
             nejša orodja, kot so interaktivne simulacije (npr. PhET), kot so jih razvili na
             Univerzi v Koloradu, kjer ponujajo širok nabor brezplačnih simulacij za nara-
             voslovje, uporabnih za raziskovanje osnovnih konceptov iz fizike, kemije in
             biologije (Banda in Nzabahimana, 2023); simulacije so prevedene tudi v slo-
             venščino.


                                                                             81
   76   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86