Page 72 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 72

Mateja Dagarin Fojkar, Žan Korošec in Tina Rozmanič


                  251 bodočih učiteljev iz Španije, Islandije in Slovenije v mešanih mednaro-
                  dnih skupinah izvajalo sodelovalne raziskovalne naloge s področja naravo-
                  slovja, pri čemer so se ukvarjali z vprašanji, kot so vpliv geografske širine na
                  vremenske pojave, fenologija breze in lunine mene. Projekt je potekal v an-
                  gleškem jeziku v spletnem okolju eTwinning. Podobno kot kažejo rezultati
                  naše raziskave, tudi ta raziskava potrjuje, da imajo bodoči učitelji praviloma
                  zelo omejene predhodne izkušnje z virtualnimi oblikami mednarodnega so-
                  delovanja v izobraževanju. Kljub temu da je bil za kar 95 udeležencev to
                  prvi stik s konceptom VI, empirični podatki nakazujejo, da skrbno načrtovani,
                  naravoslovno usmerjeni virtualni projekti prispevajo k strokovnemu razvoju
                  bodočih učiteljev (Napal-Fraile idr., 2024).
                    Pretekle izkušnje udeležencev naše raziskave z VI niso statistično po-
                  membno vplivale na splošno dojemanje VI, z izjemo dveh stališč – študenti
                  z izkušnjami so pogosteje menili, da je VI mogoče izvajati z le dvema part-
                  nerjema ter da učenci potrebujejo vsaj osnovne digitalne kompetence. To
                  potrjujetudipraksaštevilnihVI,prikaterihjesodelovanjedvehdržavpovsem
                  izvedljivo in pogosto predstavljeno kot ustrezna začetna oblika sodelovanja.
                  Kljub temu pa podatki iz širših evropskih pobud, kot je npr. Erasmus+ Vir-
                  tual Exchange (European Commisson, b.l.-b), kažejo, da je vključevanje vsaj
                  štirih držav običajen standard v bolj strukturiranih in vsebinsko bogatejših
                  izmenjavah, saj večja raznovrstnost kulturnih perspektiv lahko pomembno
                  obogati učni proces in razvoj medkulturnih kompetenc.
                    Kot največjo dodano vrednost so udeleženci izpostavili spodbujanje med-
                  kulturne ozaveščenosti (31,6), omogočanje pristne komunikacije (26,3)
                  ter večjo prilagodljivost izvedbe (14,5). Raziskava, ki jo je izvedel O’Dowd
                  (2021b), je podobno kot naša raziskava pokazala, da je sodelovanje v VI po-
                  membno vplivalo na razumevanje kulturnih vidikov pri učencih. Ena izmed
                  osrednjih ugotovitev je bila, da je neposredno sodelovanje z vrstniki iz različ-
                  nih držav učencem omogočilo preseganje posplošenih učbeniških predstav
                  o kulturi. Prav zaradi osebne narave teh medkulturnih interakcij so se lažje
                  soočili s kulturnimi stereotipi (O’Dowd, 2021b). V projektu EVALUATE (iz angl.
                  Evaluating and Upscaling Telecollaborative Teacher Education) je 69 štu-
                  dentov, vključenih v VI, poročalo, da jim je sodelovanje v mednarodnih sku-
                  pinah, ki je zahtevalo usklajevanje dela, izmenjavo idej in razprave o pedago-
                  ških temah, omogočilo poglobljeno razumevanje drugih kultur (The Evalu-
                  ate Group, 2019). Tudi udeleženci projekta VALIANT so, podobno, izpostavili,
                  da so z vključitvijo v VI izboljšali svojo pripravljenost in samozavest za delo v
                  medkulturnih skupinah (Gutiérrez in Rogaten, 2024).
                    Glede na rezultate naše raziskave je največji izziv pri izvajanju VI pomanj-


                  72
   67   68   69   70   71   72   73   74   75   76   77