Page 71 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 71

Stališča in izkušnje bodočih pedagoških delavcev o virtualnih izmenjavah


             Preglednica 6  Razlike v samooceni kompetenc med različnimi študijskimi programi
                         (Kruskal-Wallisov H-preizkus)
             Študijski program                                         n     ¯ R
             Poučevanje na razredni stopnji z angleščino in Razredni pouk z modulom    ,
             angleščine
             Poučevanje na razredni stopnji in Razredni pouk            ,
             Anglistika                                                  ,
             Predšolska vzgoja z angleščino                              ,
             Predšolska vzgoja                                          ,
             Skupaj                                                   
                                         2
             Opombe  H(df) = 14,015(4), p = 0,007, η =0,12.
                                                     2
             mer jemeraučinkasrednje močna dovelika(χ = 0,12). Dunnov post hoc test
             je pokazal eno značilno parno primerjavo, in sicer da se v povprečju študenti
             študijskega programa Razredni pouk z modulom angleščine (1. skupina) bo-
             lje ocenjujejo kot pa študenti, ki te smeri ne izberejo (z = 3,533; p = 0,004). Ti
             izsledki so pravzaprav tudi logični – tisti, ki se ne posvečajo samo poučeva-
             nju, temveč tudi študiju jezika, utegnejo v raznojezičnem okolju bolje uspe-
             vati tudi na račun jezikovnega znanja, ki vključuje prvine uspešnega dialoga,
             vedenje o udejanjanju kulture skozi medij jezika, lažje preklapljanje med ko-
             dirnimi sistemi itn.

             Razprava
             Glavne ugotovitve raziskave kažejo, da imajo bodoči slovenski učitelji le malo
             neposrednih izkušenj z VI, saj jih velika večina (približno 90) med študijem
             ni bilo vključenih v tovrstne projekte niti jim VI niso bile predstavljene kot
             del učnih vsebin. Podobne ugotovitve navajajo tudi Irina Rets idr. (2023), ki so
             ugotovili,da64 udeležencevnimapredhodnih izkušenjz uporabo spletnih
             orodij za komuniciranje z ljudmi iz drugih držav. V raziskavi, ki sta jo izvedla
             Vasileios Symeonidis in Maria Antonietta Impedovo (2023), pa sta imela izkuš-
             nje z VI le dva udeleženca od 45 (4,44). Robert O’Dowd in Margarita Vinagre
             (2024) ugotovitve dopolnjujeta z opažanjem, da so projekti VI kljub številnim
             prednostim še vedno razmeroma redki. Da bi bodoči učitelji lahko prepoznali
             njihovo pedagoško vrednost, bi morali imeti priložnost pridobiti to izkušnjo
             že med študijem, in sicer z neposredno udeležbo v tovrstnih projektih.
               V naši raziskavi je torej le majhen delež udeležencev poročal o stiku z VI,
             predvsem preko predmetov s področja naravoslovja. V tem kontekstu je re-
             levantna mednarodna raziskava Maríe Napal-Fraile idr. (2024), ki predstavlja
             primer VI na temo naravoslovja. V okviru projekta Science Across Europe je


                                                                             71
   66   67   68   69   70   71   72   73   74   75   76