Page 73 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Stališča in izkušnje bodočih pedagoških delavcev o virtualnih izmenjavah

kanje jezikovnega znanja pri učencih (19,4), sledijo časovna organizacija
in usklajevanje urnikov (15,3), motiviranje in vključevanje (vseh) učencev
(13,9) ter izbira primerne in zanimive vsebine (13,9). Ugotovili smo, da
se zaznave o prednostih in izzivih glede na pretekle izkušnje udeležencev
niso bistveno razlikovale. Podobno kot v pričujoči raziskavi so tudi tuji avtorji
(meddrugimAla-KortesmaainMuñoz(2023)terDoolyinVinagre(2022))nižjo
raven jezikovne kompetence mlajših učencev izpostavili kot izziv pri vključe-
vanju VI v tujejezikovni pouk. Prav tako številne tuje raziskave izpostavljajo
izzive pri časovni organizaciji in usklajevanju urnikov, predvsem zaradi raz-
ličnih časovnih pasov, kar pogosto omejuje možnosti za sinhrono komuni-
kacijo (Cabrini Simões in Hartle, 2024; Helm, 2015; Ingrisch-Rupp in Symeoni-
dis, 2025; The Evaluate Group, 2019; Yang, 2020). Izzive z motiviranostjo učen-
cev pa izpostavljata Emir in Yangın Ekşi (2024), ki ugotavljata, da je uspešnost
VI neposredno povezana z vključenostjo učencev, saj ta spodbuja njihovo
motivacijo, kar posledično krepi njihovo pripravljenost za sodelovanje. Yang
(2020), podobno, izpostavlja, da različne ravni udeležbe učencev pomembno
vplivajo na splošno učinkovitost VI. V okviru projekta EVALUATE so kot naj-
večje izzive izpostavili še pomanjkanje institucionalne podpore, nepoveza-
nost VI z obstoječimi učnimi načrti in tehnične težave (The Evaluate Group,
2019). Primerna oprema, tehnologija in vzdrževanje povezave so v naši razis-
kavi prejeli 11,1 odgovorov, kar kaže, da imajo nekateri udeleženci za pro-
blematične tudi digitalne vidike.
Kar zadeva samoocene kompetenc, se udeleženci raziskave najbolje oce-
njujejo pri delu z učenci, pripravi učilnic za spletna srečanja in sodelovanju
s partnerji, najslabše pa pri iskanju partnerjev in oblikovanju nalog, ki raz-
vijajo kompleksnejše učne kompetence (jezikovne, digitalne, družbenokri-
tične). Euline Cutrim Schmid in Shona Whyte (2015) ter Margarita Vinagre
idr. (2024) ugotavljajo, da je oblikovanje nalog, ki so hkrati ustrezno kogni-
tivno zahtevne in jezikovno primerne, izziv tudi za izkušene učitelje. Rezul-
tati naše raziskave kažejo, da med študijskimi programi obstajajo značilne
razlike v samooceni kompetentnosti, pri čemer se kot edina značilna razliko-
valna skupina pokažejo študenti razrednega pouka z angleščino. Ti so svojo
kompetentnost ocenili višje kot študenti, ki študirajo le razredni pouk, kar
nakazuje, da lahko že dodatna jezikovna komponenta pri študiju pomembno
prispeva k večji usposobljenosti za poučevanje v jezikovno in kulturno razno-
vrstnih okoljih. To ugotovitev dopolnjujejo tudi rezultati raziskave Irine Rets
idr.(2023),ki so pokazali,daštudenti jezikovnegaizobraževanjanasplošno iz-
kazujejo višjo začetno stopnjo medkulturne učinkovitosti in večjo reflektivno
poglobljenost v okviru VI. Njihova izpostavljenost jezikovno-kulturnim vse-

73