Page 63 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Stališča in izkušnje bodočih pedagoških delavcev o virtualnih izmenjavah

pomočjo e-pošte, blogov ali objav v sodelovalnih spletnih orodjih (Dooly,
2017). Tudi ta oblika je za učence motivacijska, saj jim prav tako omogoča
interakcijo z učenci iz drugih držav, vendar v tem primeru ne zahteva takoj-
šnjega odziva in je zato lahko bolj premišljena (O’Dowd, 2018).
Obstoječe raziskave poudarjajo prednosti vključevanja takih izmenjav za
učence, med katerimi so najpogosteje omenjene razvoj govornih zmožnosti
in manjša anksioznost pri sporazumevanju v tujem jeziku (Dooly in Vina-
gre, 2022; The Evaluate Group, 2019), izboljšana medkulturna komunikacij-
ska kompetenca (Commander idr., 2022; Gutiérrez in Rogaten, 2024) in izbolj-
šane digitalne kompetence (Hauck, 2019). V sklopu raziskave EVOLVE so pri
udeležencih VI ugotovili bolje razvite mehke veščine, kot so npr. skupinsko
delo, prilagodljivost, učinkovitejše reševanje problemov ipd. (EVOLVE Project
Team, 2020).
Raziskave se večinoma nanašajo na srednješolske učence ali študente, na
ravni osnovne šole pa so pogostejše manjše raziskave oz. opisna poročila
projektov. Ugotovitve med redkimi empiričnimi raziskavami kažejo, da VI
med mlajšimi učenci pomembno prispeva k razvoju medkulturne ozavešče-
nosti (Alcaraz-Mármol, 2020; Peiser, 2016; Tomas idr., 2021), povečuje motiva-
cijo učencev za učenje tujih jezikov (Okumura, 2020), pozitivno vpliva na go-
vorne zmožnosti in splošno jezikovno kompetenco učencev (Heinzmann idr.,
2023) ter spodbuja pristnejše medosebno sodelovanje (Kim, 2020).
Pri tujejezikovnem učenju se projekti VI uspešno povezujejo s sodobnej-
šimi pristopi poučevanja, kot sta npr. komunikacijski pristop in na dejavno-
stih temelječ pristop (angl. task-based language teaching). Načela teh pristo-
pov poudarjajo rabo jezika z namenom sporočanja in izmenjave informa-
cij, vključevanje avtentičnih in relevantnih nalog ter gradiv, interakcijo med
udeleženci in integracijo vseh jezikovnih zmožnosti (Dooly, 2017; Helm, 2015).
O’Dowd (2021a) pojasnjuje, da ti pristopi predstavljajo odmik od tradicional-
nega učenja tujih jezikov, ki se pogosto osredotoča na slovnično pravilnost.
UčninačrtizatujejezikevSlovenijitemeljijonadokumentuSkupnievropski
jezikovni okvir (SEJO), ki v svojem dodatku (Svet Evrope, 2023) razširi osnovne
jezikovne zmožnosti tudi na digitalno področje in med cilje tujejezikovnega
učenjauvrščaspletnointerakcijozopisnikižeodravnipredA1naprej.Učenec
tako razvija interakcijske strategije, ki niso vedno identične tistim, ki jih upo-
rabljamo v neposredni interakciji. Prenovljeni učni načrti za tuje jezike vklju-
čujejo tudi sodobnejše cilje, povezane z digitalizacijo izobraževanja. Ti cilji
se najlažje uresničujejo s pomočjo projektov VI, med katerimi v šolah prevla-
dujejo mednarodni projekti eTwinning. Po podatkih Evropske komisije (Eu-
ropean Commission, b.l.-a) je od leta 2005 v skupnost eTwinning vključenih

63