Page 382 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Anja Zorman in Nives Zudič Antonič

Uvod
Digitalizacija slovenskega šolskega sistema, ki ga razumemo kot opremlja-
nje šol z novimi digitalnimi tehnologijami, danes ne odgovarja več potrebam
učencev in dijakov. O tem pričajo izkušnje učiteljev, izpostavljajo jih tudi Ak-
cijskinačrt zadigitalnoizobraževanje(ANDI): 2022–2027 (Ministrstvo za izobra-
ževanje, znanost in šport, 2022) in strategija Digitalna Slovenija 2030 (Vlada
Republike Slovenije, 2023). Šole potrebujejo stalno podporo in usmerjanje pri
progresivnem posodabljanju ter digitalizaciji učnega procesa, ki se ne sme
omejiti zgolj na uvajanje novih tehnologij v pouk, ampak tudi in predvsem
razvijati zmožnosti in kompetence, ki učeče se opolnomočijo za smiselno in
varno uporabo teh tehnologij ter zmožnosti in kompetence za vseživljenj-
sko učenje. S tem bo šola postala zmožna razvijati in izpopolnjevati digitalne
kompetence učencev, tehnologije bodo postale obče didaktično sredstvo
učenja in razvijanja kompetenc. Tak proces digitalizacije šolskega sistema se
naslanja na širšo perspektivo državljanske digitalne vzgoje, kot je predsta-
vljeno v okviru digitalnih kompetenc za državljane DigComp 2.2 (Vuorikari
idr., 2023) in posledično v prenovljenih učnih načrtih za osnovno ter srednjo
šolo (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 2025a, 2025b, 2025c in 2005d; Mi-
nistero per l’istruzione Slovenia, 2025a, 2025b in 2025c) s pristopom, ki opol-
nomoči vlogo šole pri vzgoji in izobraževanju državljanov, da postanejo ak-
tivni deležniki demokratične družbe.
Uporaba digitalnih tehnologij v vzgojno-izobraževalnem sistemu ostaja
razmeroma omejena, kar razkriva razkorak med tradicionalnimi pedagoškimi
praksami in načini mišljenja mlajših generacij (Ferri in Moriggi, 2014). Za so-
dobneučenceindijakedigitalno okolje ne predstavljazgolj eneizmed števil-
nih tehnologij, temveč kompleksen, razvejan in prevladujoč komunikacijski
ekosistem, v katerem potekajo njihove socialne, učne ter ustvarjalne izkuš-
nje.
V takšnem kontekstu se vloga učitelja preoblikuje iz posredovalca znanja
v oblikovalca učnega okolja, ki zna digitalne tehnologije uporabiti kot sred-
stvo za razvoj višjih miselnih procesov, sodelovalnega učenja ter ustvarjalno-
sti,hkrati pakritično presojatveganjain omejitvenjihoveuporabe(Redecker,
2017; OECD, 2019). Ključni izziv sodobne pedagogike je razvijanje kompetenc,
ki omogočajo prehod od zgolj instrumentalne rabe tehnologij k njihovi smi-
selni, reflektirani in trajnostno naravnani integraciji v didaktične pristope ter
učne strategije (UNESCO, 2018; Evropska komisija, 2022).
Le z razvijanjem takšnih kompetenc lahko šola uresničuje vizijo t.i. digi-
talne šole, ki spodbuja aktivno in samoregulirano učenje, digitalno pisme-
nost, kritično mišljenje ter odgovorno ravnanje v digitalnem okolju – v skladu

382