Page 372 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Aleš Mohorič

Razvoj kompetenc za trajnostni razvoj izobraževanje usklajuje s cilji trajno-
stnega razvoja (CTR, angl. Sustainable Development Goals –SDG) Agende
2030 Združenih narodov (ZN), kot sta kakovostno izobraževanje (CTR 4) in
inovacije (CTR 9). Fizika, ki spodbuja reševanje problemov in raziskovanje na-
ravnih pojavov, nudi odličen kontekst za razvoj teh kompetenc.
Digitalne kompetence v visokošolskem izobraževanju fizike vključujejo
usposabljanje študentov in učiteljev za uporabo simulacij, programske opre-
me za analizo podatkov ter spletnih platform. Ob tem moramo zahtevati
kritično presojo digitalnih vsebin. Strategije vsebujejo vključitev digitalnih
orodij v kurikulume in strokovni razvoj učiteljev. Primer so programi, ki omo-
gočajo modeliranje ali meritve kompleksnih fizikalnih sistemov.

Integracija digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj v
visokošolskem izobraževanju fizike
Visokošolsko izobraževanje fizike se vse bolj usmerja v integracijo digitalnih
kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj, da študente pripravi na glo-
balne izzive 21. stoletja. Digitalne kompetence vključujejo uporabo orodij,
kritično presojo informacij in tehnološko podprto učenje, medtem ko traj-
nostni razvoj poudarja pravičen dostop, zmanjšanje okoljskega vpliva in po-
vezovanje znanstvenih modelov z družbenimi problemi (npr. CTR 4, 9 in 12).
Fizika kot disciplina, ki temelji na eksperimentiranju in modeliranju, nudi ide-
alen kontekst za preplet obeh področij.
Adhikari idr. (2024) ugotavljajo, da univerzitetna usposabljanja izboljšajo
digitalne kompetence učiteljev fizike in njihovo sposobnost vključevanja no-
vih orodij. Posebej pomembni so virtualni laboratoriji, ki omogočajo simu-
lacije poskusov, zmanjšujejo stroške in rabo virov ter so usklajeni s trajno-
stnimi cilji. Trajnostni razvoj v fiziki poudarja pravičen dostop do izobraževa-
nja in inovativne prakse. Haleem idr. (2022) opisujejo potencial digitalnih teh-
nologij za zmanjšanje vpliva na okolje in širši dostop, npr. preko oddaljenih
laboratorijev in kombiniranega učenja. Fernández-Batanero idr. (2023) izpo-
stavljajo odprte izobraževalne vire (angl. openeducationalresources –OER)in
množične odprte spletne tečaje (angl. Massive Open Online Course – MOOC),
ki demokratizirajo dostop do kakovostnih vsebin in omogočajo vključujoče
izobraževanje. Takšni pristopi se povezujejo s trajnostnimi cilji, npr. vključe-
vanjem problemov o obnovljivih virih v naloge in projekte. Interdisciplinarne
povezave med fiziko in okoljsko znanostjo študentom omogočajo modelira-
nje podnebnih sprememb ter razvoj projektov, ki združujejo naravoslovne in
trajnostne vsebine.
Iz literature izhajajo štiri glavne strategije za vključevanje digitalne pisme-

372