Page 216 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 216
Nataša Dolenc
Preglednica 8 Odgovori študentov na vprašanje o posledicah globalnega segrevanja
Odgovori f f
Nižanje morske gladine ,
Širjenje puščav ,
Nastajanje ledenikov ,
Povečanje intenzivnosti ekstremnih padavinskih dogodkov ,
(nevihte, cikloni, orkani)
Skupaj*
Opombe *Možnih več odgovorov. n =161.
le 26,1 študentov meni, da globalno segrevanje povzroča dvig morske gla-
dine, čeprav gre za eno bolj dokumentiranih posledic taljenja ledenikov in
toplotnega raztezanja oceanov (NASA, 2024). Napačno razumevanje, da glo-
balno segrevanje povzroča nastajanje ledenikov, je izrazilo 9,3 študentov,
podobno kot v raziskavi Shepardsona idr. (2011), ki kaže na pogoste zame-
njave podnebnih procesov z nasprotnimi pojavi, npr. da globalno segrevanje
povzroča več snega in ledu.
Sledilo je vprašanje, s katerim smo želeli ugotoviti, kateri so po mnenju štu-
dentov glavni vzroki podnebnih sprememb. Večina (62,1) jih prepoznava
promet, saj ta prispeva pomemben delež globalnih emisij, predvsem zaradi
rabe fosilnih goriv. Kljub temu da je največji delež emisij toplogrednih plinov
povezan z energetiko (International Energy Agency, 2021; Intergovernmental
Panel on Climate Change, 2022), je to označilo le 11,8 študentov, kar kaže
na pomembno vrzel v znanju. Podobno nizko je tudi prepoznavanje vloge
kmetijstva (11,2), čeprav ta sektor pomembno prispeva k emisijam metana
in didušikovega oksida, predvsem zaradi živinoreje, gnojenja tal in rabe ze-
mlje (Poore in Nemecek, 2018). Kar 14,9 anketirancev odgovora ni poznalo,
kar dodatno potrjuje omejeno razumevanje ključnih dejavnikov podnebnih
sprememb.
Analizirali smo tudi, kako dobro študenti prepoznavajo vplive gospodinj-
stev na podnebne spremembe. Največ anketirancev (87,0) je pravilno izpo-
stavilo ogrevanje, saj kot potrjujejo nacionalna poročila (Agencija Republike
Slovenije za okolje, 2022), raba energije za ogrevanje prostorov in sanitarne
vode predstavlja enega večjih virov emisij v slovenskih gospodinjstvih, zlasti
tam, kjer se uporabljajo fosilna goriva. Mobilnost je prepoznalo nekaj manj
kot polovica študentov (48,9), čeprav promet, zlasti cestni, v Sloveniji sodi
med večje vire emisij toplogrednih plinov (Agencija Republike Slovenije za
okolje, 2022). Le 39,7 študentov je kot pomemben dejavnik navedlo pro-
izvodnjo in porabo hrane.
216

