Page 221 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Podnebna pismenost študentov razrednega pouka

kriva odpor do sistemskih ukrepov, ki bi posegli v vsakodnevne življenjske
prakse. Prav tako so povprečja pri trditvah, vezanih na zmanjševanje rabe
avtomobila (M = 3,6) in letalskih poti (M = 3,5) ter povečanje rabe javnega
prevoza (M = 3,7), nižja, kar nakazuje, da je ravno področje mobilnosti najtrši
izziv pri prehodu k trajnostnemu načinu življenja, kot so že izpostavili Berger
idr. (2014). Ugotovitve so skladne tudi z raziskavo Miani idr. (2025), v kateri
ugotavljajo, da mladi sicer izkazujejo visoko stopnjo okoljske ozaveščenosti,
a so vedenjske spremembe pogosto omejene na tiste prakse, ki zahtevajo
manjšespremembevnavadahalisoneposrednopovezanezvsakdanjimiod-
ločitvami. Ker gre za samooceno vedenja, obstaja tveganje pristranskosti za-
radi socialno zaželenega poročanja, kar zmanjšuje zanesljivost interpretacije
rezultatov. Posamezniki lahko poudarjajo vedenja, ki jih družba odobrava, ter
prikrivajoalizanikajotista,kiveljajozamanjsprejemljiva(Ellingsonidr.,2001).
Za razvoj trajnostnih kompetenc v izobraževanju bodočih učiteljev je zato
pomembno vključevanje pristopov, ki ne krepijo le znanja in vrednot, tem-
več tudi spodbujajo spremembe v vedenju in oblikovanje ter izvajanje sis-
temskih rešitev (Berdavs, 2022; Bianchi idr., 2022).

Sklepne ugotovitve
Rezultati raziskave kažejo, da študenti razrednega pouka izkazujejo osnovno
razumevanjetemeljnih podnebnih pojmovin so občutljivi napodnebno pro-
blematiko, a imajo hkrati vrzeli v znanju in številne napačne predstave. Te
so posebej izrazite zlasti pri razumevanju učinka tople grede, podnebnih
točk preloma, ogljičnega odtisa in hierarhije ukrepov za zmanjšanje emisij.
Izsledki raziskave nakazujejo, da je za bodoče učitelje nujno zagotoviti ce-
lostno izobraževanje, ki razvija podnebno pismenost in trajnostne kompe-
tence, saj bodo prav oni tisti, ki bodo trajnostne vsebine posredovali prihod-
njim generacijam. To zahteva premišljeno vključevanje vzgoje in izobraže-
vanja za trajnostni razvoj v učne načrte predmetov pedagoških študijskih
programov, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti odpravljanju na-
pačnih predstav ter razvijanju sposobnosti kritičnega mišljenja, sistemskega
razumevanja in iskanja rešitev. Poleg temeljnega znanja o podnebju in pod-
nebnih spremembah bi učni načrti morali zajemati obravnavo ukrepov za
blaženje podnebnih sprememb ter seznanjanje s trajnostno mobilnostjo in
potrošnjo, podnebno pravičnostjo ter trajnostnimi življenjskimi praksami. Pri
tem je pomembno spodbujati tudi refleksijo o osebnih praksah in jih pove-
zati s širšimi družbenimi spremembami. V tem okviru se kot ključna kaže raba
pristopov, ki študentom omogočajo raziskovanje, praktično delovanje in so-
delovanje v razpravah. Tak pristop bo bodoče učitelje pripravil na ustvarjanje

221