Page 211 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 211

Podnebna pismenost študentov razrednega pouka


             nimni in uporabljeni izključno za namene raziskave. Udeleženci so imeli mož-
             nost, da lahko kadar koli odstopijo od sodelovanja. Izpolnjevanje vprašalnika
             je trajalo približno 20 minut.
               Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo programskega paketa IBM
             SPSS Statistics, 29.0. Za kvantitativno analizo smo uporabili deskriptivno sta-
             tistiko (absolutne in relativne frekvence, aritmetične sredine ter standardne
             odklone). Rezultati so predstavljeni v preglednicah.

             Rezultati in razprava
             V nadaljevanju so predstavljeni rezultati analize drugega sklopa vprašalnika,
             ki se nanaša na poznavanje podnebnih sprememb. Najprej nas je zanimalo,
             ali študenti razlikujejo med podnebjem in vremenom. Rezultati so pokazali,
             da velika večina študentov (84,5) pravilno razlikuje med tema dvema poj-
             moma. Približno desetina (10,6) je razliko opredelila predvsem prostorsko,
             pri čemer so vreme povezali z manjšimi, podnebje pa z večjimi območji, kot
             so celine. Le majhen delež (5,0) pa ni znal podati odgovora. Rezultati ka-
             žejo na dobro razlikovanje med pojmoma, čeprav nekatere raziskave ugota-
             vljajo, da mladi pogosto nimajo natančnega znanja o razliki med podnebjem
             in vremenom (Gowda idr., 1997; McCaffrey in Buhr, 2008; Papadimitriou, 2004;
             Sarıoğlan, 2020).
               Sledili sta vprašanji, ki sta se navezovali na prepoznavanje podnebnih točk
             preloma (angl. tipping points) – to so kritične mejne vrednosti v podnebnem
             sistemu, pri katerih lahko majhna motnja nenadoma ali/in nepovratno pov-
             zroči spremembe v podnebju (Intergovernmental Panel on Climate Change,
             2021). Študenti so najpogosteje prepoznali taljenje ledu na Grenlandiji in v
             zahodni Arktiki (49,1) ter propad amazonskega pragozda (40,4), medtem
             ko so bile druge pomembne točke, kot sta propad borealnih gozdov in usta-
             vitev atlantskega toka, prepoznane bistveno redkeje (preglednica 2).
               Drugo vprašanje se je navezovalo na poznavanje podnebnih prelomnih
             elementov (angl. climatetippingelements) – to so veliki, na spremembe obču-
             tljividelipodnebnegasistemainvprimeru,dadosežejotočkopreloma,lahko
             pride do nenadnih in pogosto nepovratnih sprememb, ki vplivajo na celo-
             ten globalni podnebni sistem (Intergovernmental Panel on Climate Change,
             2021, 2022). Študenti so med izbranimi pojavi izbrali tistega, ki ne sodi med
             podnebne prelomne elemente (preglednica 3).
               Manj kot desetina anketirancev (9,3) je prepoznala širjenje že obstoje-
             čih puščav kot pojav, ki ne spada med podnebne prelomne elemente (pre-
             glednica 3). 13,0 študentov je napačno označilo taljenje permafrosta, prav
             tako 13,0 sproščanje metana iz morskega dna. Skoraj dve tretjini anketi-


                                                                            211
   206   207   208   209   210   211   212   213   214   215   216