Page 184 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 184

Dorian Penšek-Rader


                  sivnosti, kjer trajnostne kompetence pogosto ostajajo zgolj na ravni lepega
                  namena in niso dovolj poglobljeno in sistematično integrirane.
                    Odprto ostaja vprašanje, kako bodo te ustanove in širši izobraževalni si-
                  stemi uspeli slediti nenehnim spremembam in pritiskom, ki jih prinašajo
                  okoljska kriza, pojavi družbene neenakosti in tehnološke spremembe. Ali
                  se bodo uspešno premaknili od teorije k praksi? Ali bodo bodoči učitelji de-
                  jansko opremljeni z orodji in miselnostjo, ki jo zares potrebujemo za soo-
                  čanje z antropocenom? Z vidika raziskave se postavlja vprašanje, v kolikšni
                  meri so kompetence iz okvira GreenComp dejansko integrirane v učne na-
                  črte ter, še pomembneje, kako se izvajajo v pedagoški praksi. Najzanesljivejše
                  informacije o tem bi lahko prispevali neposredni udeleženci izobraževalnih
                  programov, predvsem študenti in predavatelji.
                    Pogumne in inovativne prenove, usmerjene v celovito implementacijo
                  vseh štirih kategorij kompetenc GreenComp – vrednot trajnostnosti, sis-
                  temske celovitosti, prihodnjega mišljenja in učinkovitega ukrepanja – bodo
                  ključnega pomena. Vztrajanje pri staromodnih učnih načrtih brez premišlje-
                  nih prilagoditev bo pomenilo razpad priložnosti, ki jih prinašajo trajnostni
                  izzivi.
                    V prihodnosti si tako ne moremo predstavljati kakovostnega pedagoškega
                  izobraževanja brez trajnostne integracije, ki ni zgolj dodatek, ampak srčika
                  vsebinskega in metodološkega pristopa. Zato je nujno, da se okvir Green-
                  Comp ne uporablja le kot teoretični dokument, temveč da postane živa pra-
                  ksa, ki spodbuja spremembo miselnosti, ustvarjalnost in aktivno državljan-
                  stvo.
                    S tem v mislih je jasno, da trajnostna izobrazba ne sme ostati le modna be-
                  seda, temveč naj postane temeljni gradnik pedagogike, s katerim se tako uči-
                  telji kot učenci opremijo za svet, ki potrebuje nujne in pogumne rešitve. Pri-
                  hodnost bo zahtevala prilagodljivost, sodelovanje in pogum – jih zmoremo
                  v izobraževalnih sistemih razviti danes ali bomo jutri obžalovali spregledane
                  priložnosti? Odprto ostaja vprašanje, ki si zasluži resen premislek.

                       Literatura
                       Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera Giraldez M. (2022a). GreenComp – der Europäi-
                          sche Kompetenzrahmen für Nachhaltigkei. Publications Office of the Euro-
                          pean Union.
                       Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera Giraldez M. (2022b). GreenComp:TheEuropean
                          sustainability competence framework. Publications Office of the European
                          Union.
                       Bundesministerium für Bildung und Forschung. (2020). Bildung für nachhaltige
                          Entwicklung – der deutsche Beitrag zum UNESCO-Programm »Education for
                          Sustainable Development: Towards achieving the SDGs (ESD for 2030)«.
                  184
   179   180   181   182   183   184   185   186   187   188   189