Page 154 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 154

Monika Mithans, Milena Ivanuš Grmek in Sabina Ograjšek


                  nitve učiteljev. Ključno je, da imajo učitelji občutek zaupanja v tehnologijo
                  ter dostop do stalne strokovne podpore. Poleg teh dejavnikov pomembno
                  vlogo igrajo še enostavna uporaba, kakovost orodij ter možnost sodelovanja
                  med učitelji (Cukurova idr., 2024).
                    Po podatkih Marte Licardo idr. (2025) več kot polovica učiteljev v sloven-
                  skih osnovnih šolah pri svojem delu umetne inteligence ne uporablja. Glavni
                  razlogi za nizko uporabo so pomanjkanje znanja in usposabljanj ter tehnične
                  omejitve. Učitelji se pogosto srečujejo tudi z izzivi, kot so organizacija dela v
                  razredu, šibka računalniška pismenost, pomanjkanje motivacije učencev ter
                  nezadostna tehnična infrastruktura. Dodatne pomisleke predstavljajo etični
                  in pravni vidiki uporabeumetneinteligence, objektivno ocenjevanje ter fi-
                  nančna dostopnost orodij. Med tveganji omenjajo negativne vplive na oko-
                  lje, upad ustvarjalnosti in možnost širjenja netočnih informacij. Kljub temu
                  pa nekateri učitelji prepoznavajo potencial umetne inteligence za izboljša-
                  nje učnega procesa, predvsem v smislu večje produktivnosti in učinkovito-
                  sti dela ter kakovostnejših izdelkov učencev, pri čemer umetno inteligenco
                  uporabljajo zlasti za pripravo gradiv, načrtovanje pouka, oblikovanje navo-
                  dil, iskanje idej ter ustvarjanje digitalnih vsebin s pomočjo različnih orodij.
                    S tem prispevkom želimo zapolniti vrzel med teoretičnimi obravnavami
                  umetne inteligence v izobraževanju in dejanskimi praksami v zvezi z njo v
                  slovenskemosnovnošolskemprostoru.Vtanamensmooblikovalinaborrazi-
                  skovalnih vprašanj, s katerimi želimo empirično osvetliti dejansko rabo ume-
                  tne inteligence med osnovnošolskimi učitelji:

                     1. Kako pogosta je uporaba umetne inteligence med osnovnošolskimi
                       učitelji v vsakdanjem življenju?
                     2. Kako pogosta je uporaba umetne inteligence med osnovnošolskimi
                       učitelji v različnih kontekstih?
                     3. Kako pogosta je uporaba različnih orodij umetne inteligence med
                       osnovnošolskimi učitelji?


                    Pri vseh navedenih raziskovalnih vprašanjih nas je zanimalo, ali obstajajo
                  razlike v pogostosti uporabe glede na področje poučevanja.

                  Metodologija
                  Vzorec
                  Raziskava je bila izvedena na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učite-
                  ljev, ki so bili v šolskem letu 2024/25 zaposleni v slovenskih osnovnih šolah. V
                  raziskavo je bilo vključenih 266 osnovnošolskih učiteljev. Značilnosti razisko-
                  valnega vzorca so podrobneje predstavljene v preglednici 1.
                  154
   149   150   151   152   153   154   155   156   157   158   159