Page 14 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Črtomir Podlipnik in Mojca Podlipnik

ni mogoče v celoti zapisati v matematično obliko, se poudarek s tehničnih
popravkov seli na pedagoške rešitve. Namesto iskanja popolnega programa
moramo učitelje in učence opremiti z znanjem za kritično presojo UI (Selwyn,
2022). Naučiti se morajo postavljati vprašanja, kot so: »Na kakšnih podatkih
se je ta program učil«, »Komu koristi njegovo delovanje« in »Kako bi njegovi
rezultati vplivali narazličneučence«.Tako človek ssvojo presojo postaneklju-
čen varovalni mehanizem.

Zasebnost, nadzor in institucionalni odzivi
Učinkovitost UI je odvisna od zbiranja velikih količin podatkov o učencih,
kar prinaša resna tveganja, kot so kraja podatkov, nenamenska uporaba in
ustvarjanje nadzornega vzdušja. Za obvladovanje teh tveganj morajo šole
vzpostaviti trdna pravila za ravnanje s podatki. V slovenskem prostoru so
zgleden primer Etične smernice za uporabo umetne inteligence v izobraže-
vanju in raziskovanju, ki jih je pripravila Fakulteta za organizacijske študije
(FOŠ) (Molek, 2023) in poudarjajo več ključnih načel:

– Varovanjezasebnosti: študentska dela in osebno prepoznavne informa-
cije se ne smejo vnašati v javno dostopna orodja UI.
– Akademska integriteta: predavatelji morajo opredeliti jasna pravila o
dovoljeni rabi UI in v učne načrte vključiti izjavo o akademski integri-
teti.
– Transparentnost: uporabo UI v raziskovalnih projektih je treba jasno na-
vesti in označiti dele besedila, ustvarjene s pomočjo UI.
– Človeški nadzor: ključne odločitve morajo ostati v rokah človeka, ki je
odgovoren za morebitne napake.

Poleg institucionalnih smernic se razvijajo tudi nove tehnologije, ki zaseb-
nost vgrajujejo že v samo zasnovo sistema. Dve sta še posebej obetavni: zve-
zno učenje (angl. federated learning), kjer podatki ostanejo na lokalnih stre-
žnikih in se model uči tako, da »potuje« med njimi, ter diferencialnazasebnost
(angl. differential privacy), ki v podatke doda statistični »šum« in tako onemo-
goči identifikacijo posameznika (Khalil idr., 2025). Uporaba takšnih tehnologij
pomeni ključen premik od zgolj odzivanja na grožnje k njihovemu prepreče-
vanju.

Metodološki pristop: zasnova in analiza primera dobre prakse
Premišljeni učni pristopi so nujni, če želimo UI v razredu uporabljati smiselno,
saj zgolj teoretično razpravljanje ne zadošča. Ključno vprašanje ni, ali uve-

14