Page 10 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 10

Črtomir Podlipnik in Mojca Podlipnik


                  jem in uporabo. Nobelova nagrada za fiziko je bila podeljena Johnu J. Hop-
                  fieldu in Geoffreyju E. Hintonu, ki sta s svojimi odkritji postavila teoretične
                  temelje sodobnega strojnega učenja (Hopfield, 1982; Ackley idr., 1985). Hkrati
                  je bila Nobelova nagrada za kemijo podeljena Davidu Bakerju za pionirsko
                  delo pri računalniškem oblikovanju novih proteinov (Koga idr., 2012) ter De-
                  misu Hassabisu in Johnu Jumperju za sistem AlphaFold, ki je z UI rešil pol
                  stoletja star izziv napovedovanja 3D-strukture proteinov (Jumper idr., 2021).
                  Ta znanstvena priznanjasoizjemno močnaprispodobazaizziv, skaterim se
                  sooča izobraževanje. Nobelova nagrada za fiziko simbolično poudarja UI kot
                  temeljno znanstveno disciplino (pouk o UI), Nobelova nagrada za kemijo pa
                  izpostavlja UI kot orodje (učenje z UI).
                    Osrednji didaktični izziv je dvojnost UI kot predmeta poučevanja in orodja
                  za delo. Kot opozarja Blaž Zupan (Senica, 2022), se splošno razumevanje UI v
                  Sloveniji kljub njeni vseprisotnosti razvija počasi. Zato je ključno, da mlade
                  zgodaj seznanimo z varnim in učinkovitim ravnanjem s to tehnologijo, ki je
                  nevtralno orodje, katerega vrednost je odvisna od uporabnika.
                    Namen tega prispevka je raziskati, kako lahko presežemo to dvojnost s po-
                  močjo uveljavljenih didaktičnih modelov. Osredotoča se na vprašanje: Kako
                  lahko modeli, kot so Bloomova taksonomija, SAMR (angl. Substitution, Au-
                  gmentation, Modification, and Redefinition)inTPACK (angl. Technological Pe-
                  dagogical Content Knowledge), usmerjajo pedagoško premišljeno in kritično
                  integracijo UI v slovenski izobraževalni prostor? S pomočjo analize zasnove
                  konkretne delavnice bomo ponazorili, kako lahko UI uporabimo za spodbu-
                  janje višjih kognitivnih ciljev, namesto da ostane zgolj orodje za iskanje in-
                  formacij.
                    Prispevek je povezan s cilji projekta Posodobitev pedagoških študijskih
                  programov – Posodobitev PŠP NOO, saj primer dobre prakse prikazuje izve-
                  dljivpristopkposodobitvipedagoškihštudijskihprogramovzvključevanjem
                  generativne UI. Delavnica je zasnovana tako, da hkrati razvija digitalne kom-
                  petence in kritično/etično presojo pri uporabi UI v izobraževanju.

                  Teoretični in strateški okvir: krmarjenje med priložnostmi in tveganji
                  UI v izobraževanju ima dve plati: po eni strani obljublja učenje, prilagojeno
                  posamezniku, po drugi pa prinaša resna tveganja, kot sta poglabljanje ne-
                  enakosti in zmanjšanje samostojnega mišljenja. To temeljno napetost pre-
                  poznavajo tudi ključne mednarodne smernice, ki poudarjajo, da mora biti
                  vpeljava tehnologije vedno človekocentrična ter osredotočena na pravičnost
                  in vključenost (Miao idr., 2021). V praksi pa te plemenite usmeritve pogosto
                  trčijo ob realnost komercialnih interesov in tehničnih pomanjkljivosti. Če že-


                  10
   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14   15