Page 19 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Umetna inteligenca kot vsebina in orodje

Prvič, najpomembneje je, da gre za analizo didaktičnega načrta in ne za
empirično evalvacijo njenih učinkov. Kot je pojasnjeno v razdelku 3, podatki
o dijaških izkušnjah ali doseženih učnih izidih niso bili sistematično zbrani.
Zatonemoremotrditi,dasobilivisokozastavljenikognitivnicilji(npr.stopnja
»Redefinition« po modelu SAMR) dejansko doseženi.
Drugič, omejena je posplošljivost ugotovitev. Analizirani primer je ome-
jen na specifičen kontekst ene 90-minutne delavnice na eni gimnaziji. Udele-
ženci (40 dijakov, pretežno 3. in 4. letnikov) so bili prostovoljci, ki so verjetno
že izkazovali večji interes za tehnologijo in programiranje. Zasnova zato ni
neposredno prenosljiva na druge predmete (npr. družboslovje), druge sta-
rostne skupine (npr. osnovno šolo) ali celotno populacijo dijakov, ki morda
nimajo predhodnega interesa.
Tretjič,kratko trajanjedelavniceponujalevpogledvenkratno intervencijo,
ne pa v izzive dolgoročne in sistemske integracije UI v redni kurikulum, ki
predstavlja bistveno kompleksnejši pedagoški in organizacijski izziv.

Smernice za odgovorno prihodnost: priporočila za prakso in politiko
UI ni le minljiv tehnološki trend, temveč nova resničnost, ki od izobraževanja
zahteva premišljen in usklajen odziv. Njena uspešna in etična vključitev ni
odvisna od posameznih navdušencev, temveč od sistemskega, »ekosistem-
skega« pristopa, ki dogajanje v razredu povezuje s strategijami na ravni šol
in države. Ključni premik, ki ga zahteva doba UI, je prehod od zgolj tehnične
uporabe orodij k razvoju kritične pismenosti o UI, kar pomeni spodbujanje
pedagoških praks, ki so etično zavezane in usmerjene v poglobljeno razu-
mevanje (Yusuf, 2024).
V središču vsake odločitve o uvedbi UI mora biti vprašanje: Kako ta tehno-
logija podpira temeljne cilje izobraževanja – razvoj samostojnih, kritično mi-
slečih, ustvarjalnih in odgovornih posameznikov? UI je lahko močan zaveznik
pri doseganju teh ciljev, vendar le, če jo razumemo kot orodje v rokah opol-
nomočenega učitelja in učenca, ne pa kot nadomestek za človeško presojo
in interakcijo. Končni smoter izobraževanja ostaja nespremenjen: ne gre za
optimizacijo učnih procesov, temveč za vzgojo radovednih in sočutnih ljudi,
ki so sposobni razumeti svet in v njem delovati kot aktivni, svobodni posa-
mezniki. Pregled ključnih priporočil za načrtovanje in izvajanje dejavnosti z
generativno UI je podan v preglednici 2.

Zaključek
Smiselna integracija UI zahteva premik od tehnične rabe k didaktičnemu na-
črtovanju z modeli (Bloom, SAMR, TPACK), ki spodbuja višje miselne procese.

19