Page 16 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 16

Črtomir Podlipnik in Mojca Podlipnik


                       je bila mišljena kot kognitivni most, ki naj bi dijakom omogočil, da ab-
                       straktni koncept algoritmičnega razmišljanja – nujnost razdelitve kom-
                       pleksnega procesa na enostavne, nedvoumne in zaporedne korake –
                       povežejo s poznano izkušnjo. S tem je bil cilj doseči intuitivno razume-
                       vanje temeljne logike, na kateri temelji vsak računalniški program.
                     2. Praktično delo in sodelovanje z UI. Osrednji del delavnice je bil name-
                       njen praktičnemu, medpredmetnemu reševanju problemov. Dijaki so
                       v tej fazi reševali naloge iz kemije (izračun relativne molekulske mase),
                       fizike (izračun hitrosti padajočega telesa) in matematike (iskanje pre-
                       sečišč premic). Ta medpredmetni pristop ni bil naključen; cilj je bil di-
                       jakom pokazati, da programiranje ni izolirana veščina, temveč močno
                       orodje za reševanje problemov na različnih področjih njihovega šola-
                       nja. Zasnova dejavnosti jih je spodbujala k delovnemu toku, znanemu
                       kot človek v zanki (angl. human-in-the-loop), kjer UI ni avtonomni reše-
                       valecproblemov,temvečkognitivnipartner.Ciljjebil,dasedijakiurijov
                       iterativnem procesu, ki je ključen za sodobno delo in vključuje: obliko-
                       vanje natančnega poziva (angl. prompt engineering), kritično testiranje
                       prejete kode, analizo delovanja in napak ter izboljšavo rešitve. Vpraša-
                       nje, kot je »Zakaj mi ta koda javlja napako«, je bilo mišljeno kot izhodi-
                       šče za dialog s strojem z namenom pospešitve učenja in razumevanja.
                     3. Kritična refleksija in usmeritev v prihodnost. Delavnicasejeponačrtuza-
                       ključila z vodeno razpravo o etičnih vprašanjih. Ključno pri zasnovi je
                       bilo, dajebilata razprava umeščena po praktični izkušnji. Namen tega
                       je, da abstraktna etična vprašanja, kot sta avtorstvo kode, ki jo je veči-
                       noma ustvaril stroj, in odgovornost programerja za morebitne napake,
                       postanejo konkretna, oprijemljiva in osebno relevantna. Dijaki niso raz-
                       pravljali o hipotetičnih scenarijih, temveč o lastni izkušnji sodelovanja z
                       UI. Predstavitev naslednjih korakov za samostojno učenje (namestitev
                       Pythona, uporaba specializiranih knjižnic, kot sta matplotlib za vizuali-
                       zacijo podatkov in periodictable za kemijske izračune) je želela ponuditi
                       jasno pot za nadaljnji razvoj pridobljenih znanj.


                  Didaktična analiza zasnove delavnice skozi preplet modelov
                  Didaktično zasnovo te delavnice in njen pedagoški potencial lahko sistema-
                  tično analiziramo s prepletom treh klasičnih didaktičnih modelov, ki skupaj
                  tvorijo ogrodje za razumevanje, kako je bila premišljena integracija tehnolo-
                  gije načrtovana.
                    Pristop je bil zasnovan tako, da dijake spodbuja skozi vse ravni prenovljene
                  Bloomove taksonomije (Krathwohl, 2002). Predvideno je bilo, da na nižjih
                  stopnjah (pomnjenje, razumevanje) s pomočjo UI hitro poiščejo osnovne
                  16
   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20   21