Page 12 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 12

Črtomir Podlipnik in Mojca Podlipnik


                  šljanja iščejo le hitre odgovore. To lahko upočasni razvoj kritičnega mišljenja
                  in samostojnega reševanja problemov. Tu se pokaže glavno protislovje: če-
                  prav si prizadevamo za personalizacijo, lahko pretirana osredotočenost na-
                  njo v digitalnem svetu vodi v socialno izolacijo. Učni sistemi lahko ustvarijo
                  »mehurčke«, v katerih so učenci izpostavljeni le enemu pogledu na svet. Šte-
                  vilne raziskave zato opozarjajo, da sta vlogi učitelja in socialne interakcije pri
                  učenju nenadomestljivi (Zawacki-Richter idr., 2019). Rešitev ni v tem, da teh-
                  nologija sama vodi učenje, ampak v mešanem pristopu, kjer učitelji preso-
                  dijo, kdaj je uporaba UI smiselna in kako jo vključiti v dejavnosti, ki spodbu-
                  jajo sodelovanje in poglobljeno razumevanje (Trust idr., 2023).

                  Preobrazba vloge učitelja: med kentavrom in dekvalifikacijo
                  Vstop UI v razred neizogibno spreminja vlogo učitelja. Na eni strani se poja-
                  vlja optimistična vizija učitelja kot »kentavra« – sodelovanja med človekom in
                  strojem, kjer se združita človeška modrost in strojna moč (Fassbender, 2025).
                  V tem pogledu učitelj ni več zgolj posredovalec informacij, temveč postane
                  mentor, usmerjevalec in etični vodnik. Njegova ključna naloga postane po-
                  učevanje veščin prihodnosti: kako postavljati prava vprašanja, kritično pre-
                  sojati odgovore UI in povezovati znanje v smiselne celote (Guan idr., 2020).
                    Tej viziji pa nasprotuje resna nevarnost profesionalne dekvalifikacije in iz-
                  gube pedagoške avtonomije. Ne gre le za to, da bi posameznik pozabil, kako
                  pripraviti učno uro, temveč za sistemski pritisk k poenotenju poučevanja.
                  Šolski sistemi, osredotočeni na učinkovitost, lahko uvedejo učne platforme,
                  ki ponujajo vnaprej pripravljene, »optimizirane« učne poti. Takšen pristop
                  lahko postopoma omeji strokovno presojo učiteljev in zaduši njihovo ustvar-
                  jalnost, saj postanejo zgolj izvajalci določenih postopkov. Raziskave opozar-
                  jajo, da je ohranjanje pedagoške avtonomije ključno, saj lahko le učitelj, ki
                  dobro pozna svoje učence, presodi, kdaj in kako smiselno uporabiti tehno-
                  logijo (Ghamrawi idr., 2024). To nasprotje med vizijo učitelja kot mentorja in
                  nevarnostjo, da postane zgolj izvajalec avtomatiziranih postopkov, je z na-
                  menom lažjega pregleda predstavljeno v preglednici 1.


                  Etična načela in sistemska tveganja
                  Vključevanje UI v izobraževanje ni le pedagoški, temveč predvsem etični iz-
                  ziv. Dve sistemski tveganji sta posebej pereči: nepravičnost algoritmov, ki
                  lahko nevidno utrjujejo družbene neenakosti, ter ogrožanje zasebnosti za-
                  radi zbiranja občutljivih podatkov o učencih. To niso zgolj stranski učinki,
                  temveč temeljne lastnosti sedanje generacije programov, ki jih moramo na-
                  sloviti celostno.


                  12
   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17