Page 12 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Črtomir Podlipnik in Mojca Podlipnik

šljanja iščejo le hitre odgovore. To lahko upočasni razvoj kritičnega mišljenja
in samostojnega reševanja problemov. Tu se pokaže glavno protislovje: če-
prav si prizadevamo za personalizacijo, lahko pretirana osredotočenost na-
njo v digitalnem svetu vodi v socialno izolacijo. Učni sistemi lahko ustvarijo
»mehurčke«, v katerih so učenci izpostavljeni le enemu pogledu na svet. Šte-
vilne raziskave zato opozarjajo, da sta vlogi učitelja in socialne interakcije pri
učenju nenadomestljivi (Zawacki-Richter idr., 2019). Rešitev ni v tem, da teh-
nologija sama vodi učenje, ampak v mešanem pristopu, kjer učitelji preso-
dijo, kdaj je uporaba UI smiselna in kako jo vključiti v dejavnosti, ki spodbu-
jajo sodelovanje in poglobljeno razumevanje (Trust idr., 2023).

Preobrazba vloge učitelja: med kentavrom in dekvalifikacijo
Vstop UI v razred neizogibno spreminja vlogo učitelja. Na eni strani se poja-
vlja optimistična vizija učitelja kot »kentavra« – sodelovanja med človekom in
strojem, kjer se združita človeška modrost in strojna moč (Fassbender, 2025).
V tem pogledu učitelj ni več zgolj posredovalec informacij, temveč postane
mentor, usmerjevalec in etični vodnik. Njegova ključna naloga postane po-
učevanje veščin prihodnosti: kako postavljati prava vprašanja, kritično pre-
sojati odgovore UI in povezovati znanje v smiselne celote (Guan idr., 2020).
Tej viziji pa nasprotuje resna nevarnost profesionalne dekvalifikacije in iz-
gube pedagoške avtonomije. Ne gre le za to, da bi posameznik pozabil, kako
pripraviti učno uro, temveč za sistemski pritisk k poenotenju poučevanja.
Šolski sistemi, osredotočeni na učinkovitost, lahko uvedejo učne platforme,
ki ponujajo vnaprej pripravljene, »optimizirane« učne poti. Takšen pristop
lahko postopoma omeji strokovno presojo učiteljev in zaduši njihovo ustvar-
jalnost, saj postanejo zgolj izvajalci določenih postopkov. Raziskave opozar-
jajo, da je ohranjanje pedagoške avtonomije ključno, saj lahko le učitelj, ki
dobro pozna svoje učence, presodi, kdaj in kako smiselno uporabiti tehno-
logijo (Ghamrawi idr., 2024). To nasprotje med vizijo učitelja kot mentorja in
nevarnostjo, da postane zgolj izvajalec avtomatiziranih postopkov, je z na-
menom lažjega pregleda predstavljeno v preglednici 1.

Etična načela in sistemska tveganja
Vključevanje UI v izobraževanje ni le pedagoški, temveč predvsem etični iz-
ziv. Dve sistemski tveganji sta posebej pereči: nepravičnost algoritmov, ki
lahko nevidno utrjujejo družbene neenakosti, ter ogrožanje zasebnosti za-
radi zbiranja občutljivih podatkov o učencih. To niso zgolj stranski učinki,
temveč temeljne lastnosti sedanje generacije programov, ki jih moramo na-
sloviti celostno.

12