Page 138 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Katja Vrhunc Pfeifer, Maruša Špec in Pina Lenart Vengust

stno ter kritično uporabo digitalne tehnologije. Lahko jih uporabljamo pri
delu, učenju ter participaciji v družbi (Ministrstvo za digitalno preobrazbo,
2026). DigCompEdu (Redecker, 2017) oz. evropski okvir digitalnih kompetenc
za državljane navaja različna področja oz. ravni in znotraj tega podrobneje
opisujekompetence.Predstavljareferenčni model,ki namomogočasistema-
tično razumevanje in razvoj digitalnih spretnosti (Carretero idr., 2022). Kom-
petenčna področja so razdeljena na (Vuorikari idr., 2022):

– informacijsko in podatkovno pismenost, ki vključuje iskanje, vrednote-
nje, shranjevanje in upravljanje digitalnih vsebin;
– komunikacijo in sodelovanje, ki temelji na uporabi digitalnih orodij za
interakcijo, sodelovanje, participacijo v digitalni družbi ter upravljanje
digitalne identitete;
– ustvarjanje digitalnih vsebin, ki se ukvarja z integracijo vsebin, s spo-
štovanjem avtorskih pravic in z osnovami programiranja;
– varnost, ki temelji na zaščiti naprav, osebnih podatkov, zasebnosti,
zdravja in okolja pri uporabi digitalnih tehnologij;
– reševanje problemov, ki predstavlja uporabo digitalnih orodij za pre-
poznavanje potreb, reševanje tehničnih težav, ustvarjanje inovativnih
rešitev ter samorefleksijo o lastnih kompetencah.

Zaradi hitrega tehnološkega razvoja in vse večje vpetosti digitalnih teh-
nologij v vsakdanje življenje se je potreba po razvoju digitalnih kompetenc
razširila tudi na področje vzgoje in izobraževanja. Digitalizacija v tem kon-
tekstu omogoča učinkovitejši in hitrejši prenos informacij med strokovnimi
delavci ter odpira možnosti za uvajanje inovativnih, interaktivnih in prilago-
dljivih oblik poučevanja ter učenja. Pri tem pa ne smemo pozabiti na od-
nos, ki predstavlja temelj za kakršno koli, zlasti pa socialnopedagoško delo
(KrajnčaninBajželj, 2008). Vstrokovnih centrih,kjergre za zahtevno delo s
posamezniki s čustvenimi in z vedenjskimi težavami/motnjami je za uspe-
šno obravnavo pomemben multidisciplinaren pristop (Vrhunc Pfeifer, 2021).
S posamezniki delajo matični vzgojitelji, pomagajo jim še nočni vzgojitelji
ter individualni pedagogi (Strokovni center Logatec, b.l.), kar pomeni, da je
posameznik obravnavan s strani različnih strokovnjakov. Poleg zaposlenih v
strokovnih centrih so tukaj še učitelji, socialni delavci, pedopsihiatri, psihote-
rapevti, trenerji itn., ki so vključeni v celostno obravnavo posameznika.
Izhodišče za razvoj digitalnega orodja je predstavljal predmet Socialnope-
dagoškadiagnostika,ki seosredotočanarazumevanjeposameznikovegave-
denjain njegovega življenjskegasveta (Razpotnik, 2004). Znotraj tegavse-

138