Page 133 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Reconsidering Contemporary Approaches to Teaching Art History

Wölfflin, H. (1917). Kunstgeschichtliche Grundbegriffe: das Problem der Stilen-
twicklung in der neueren Kunst. Hugo Bruckmann.
Žerovnik, A., & Zapušek, M. (2024). Uporaba generativne umetne inteligence v
izobraževanju. Pedagoška fakulteta.

Revizija sodobnih pristopov k poučevanju umetnostne zgodovine:
od teoretskih okvirov do empiričnih spoznanj
Poglavje obravnava, kako lahko sodobni didaktični pristopi izboljšajo pouče-
vanje in učenje umetnostne zgodovine skozi teoretični razmislek ter empi-
rično raziskovanje. Na podlagi razvoja umetnostnozgodovinske pedagogike
od formalističnih h kontekstualnim paradigmam raziskava vključuje niz peda-
goških eksperimentov, izvedenih v okviru izbirnega univerzitetnega predmeta
Sodobni pristopi k poučevanju in učenju umetnostne zgodovine. Namen ra-
ziskave je prepoznati učinkovite strategije za spodbujanje učenčeve angaži-
ranosti, kritičnega mišljenja in zavedanja senzorične zaznave v digitaliziranem
izobraževalnemokolju.Zuporabokvalitativnemetodologije,kitemeljinaopa-
zovanju, refleksiji in analizi učnih ur, oblikovanih s strani študentov, raziskava
poudarja prednosti veččutnega učenja, formativnega preverjanja znanja, obr-
njenega učenja ter avtentičnih učnih kontekstov. Rezultati nakazujejo, da so
najučinkovitejši pristopi k poučevanju umetnostne zgodovine tisti, ki uravno-
težijo tehnološke inovacije z utelešeno, humanistično angažiranostjo, ter po-
novno potrjujejo relevantnost umetnostne zgodovine kot refleksivne in inter-
disciplinarne vede.
Ključne besede: didaktika umetnostne zgodovine, sodobni pristopi poučeva-
nja, zunanja aktivnost, digitalna orodja, umetna inteligenca

133