Page 600 - Tomajci

Jurij Hadalin

prikrili in bili zanj obsojeni, a le na leto dni zapora, ker so Poldetovo ravna-
nje upoštevali kot olajševalne okoliščine. Hišo so nato popolnoma zapustili
in se razselili po Goriškem (Hadalin 2011, 740).
Zapisi so večinoma kronološko neurejeni, tematsko (opisi hiš in družin
po posameznih vaseh) pa so bolj urejeni predvsem v zadnjih rokopisnih
zvezkih in nudijo dobro sliko socialnega, cerkvenega ter političnega življe-
njavTomajščini medletoma1860in1960. Vuvodu Kjuder omenja,da je
delo nastajalo v prostem času, ki ga ob opravljanju funkcije tomajskega žu-
pnika in apostolskega administratorja ni bilo na pretek, zato je moral pisa-
nje večkrat prekiniti, in velikokrat naletimo na ponavljanje že prej omenje-
nih dejstev. Ravno ti kronološki in tematski preskoki, ki se včasih odvijejo
na nekaj straneh, dajejo slutiti, da je pisanje nastajalo spontano, po trenu-
tnem navdihu avtorja, ki je marsikdaj prelil ravno najdeno »zgodovinsko
zrno«, kot je drobce in paberke poimenoval, na papir. Občasno so določeni
zapisi tudi kontradiktorni, poleg tega lahko nekatere procese in zanimi-
vosti na različnih koncih srečamo večkrat, v različnih delih in kontekstih.
Klasičen primer predstavlja avtorjev opis trgovine/prodajalne na Krasu, ki
naj bi bila do leta 1800 popolnoma odsotna, najbližja naj bi bila v Senože-
čah, kar utemeljuje s pripovedovanji starejših Tomajcev, po drugi strani pa
družino, ki naj bi trgovsko dejavnost primarno pripeljala v Tomaj, datira
v sredino 17. stoletja (žat, ak, t, 3, 718). To se zgodi pri vprašanju popi-
sa ene od pomembnejših tomajskih rodbin in prvih tomajskih trgovcev –
Popiževih, ki so navedeni kot steber družbe in cerkve, čeprav »stari Tomaj-
ci pravijo, da so vsi Puppisi govorili slovensko prav slabo. Vse do Antona
(1879).« Po drugi svetovni vojni hišo opiše kot pričo nekdanjega blagosta-
nja, katere »ime se po deželi sluje« (žat, ak, t, 3, 884), a jih v rahlo na-
cionalističnem duhu časa rodbine, ki je bila v času po drugi svetovni vojni
povezana z novimi oblastmi, tudi ne pozabi omeniti med izkoriščevalskimi
trgovci tujega porekla ... »Prva prodajalna v Tomaju je bila pri Popiževih.
Puppis je bil furlanskega porekla. [...] Domači ljudje so bili zaverovani v
zemljo in so na njej trpeli, tujci so pa v senci bogateli« (žat, ak, t, 3, 884).
Podobno zapiše tudi v Zgodovinskem mozaiku Primorske, kjer poleg Puppisa
iz Tomaja omenja še Michelija v Dutovljah in Gasparija iz Štanjela, »ki so
razumeli položaj in ubogi trpini so jim pa denar znašali« (žat, ak, zmp,
166–167).

Zakaj menim, da so ta dela pomembna za oblikovanje
spomina skupnosti
Najmanj v literaturi uporabljen del celotnega opusa sestavljajo popisi hiš
in družin (obstoječih in izumrlih) na območju tomajske župnije, ki v osno-
598