Page 596 - Tomajci

Jurij Hadalin

Tomaja« v petih zvezkih. Zgodovinski mozaik Primorske po geografskem kri-
teriju pokriva tomajsko dekanijo, a se je zaradi Kjudrovih interesov in po-
vojnega delovanja na širšem območju tržaško-koprske škofije razširil tudi
preko njenih meja, torej na območja, ki so postala njegovo novo polje zani-
manja in delovanja. Ožje je usmerjena »Zgodovina Tomaja«, v kateri lahko
najdemo podroben opis vseh vasi tomajske župnije z vsemi podružnični-
mi cerkvami. Ti zapisi predstavljajo osnovo ali dopolnila za različna domo-
znanska dela in poskuse gradnje sintetičnih zgodovinopisnih pregledov lo-
kalne skupnosti. Med njimi je najznačilnejše delo Mire Cencič Življenje na
Krasu v preteklosti (2013). Ta avtorjeve zapise večinoma povzema nekritič-
no ali iz njih črpa podatke, ki jih, denimo, v drugih virih težko dobimo,
predvsem glede Kjudrovih zapisov o posameznikih/sodobnikih. Med pre-
gledom domoznanskih del Kjudrove zapise najdemo v različnih publika-
cijah. Eden izmed njih se je znašel v poskusu rekonstrukcije družinskega
drevesa rodbine Ščuka iz Dutovelj, ki ga je pisala zgodovinarka Majda Per-
šolja. V tej rekonstrukciji nastopa Kjudrov brivec, ki se je znašel med opi-
sanimi liki, zato lahko Kjudrove anekdote bistveno obogatijo mnogo bolj
skope zapise iz dutoveljskega Status animaruma (Peršolja 2011, 91–102).
A izpiske iz Kjudrovih del lahko najdemo tudi v mnogih zapisih sodob-
nih kronistov in domoznancev, kot je, denimo, Pavle Skrinjar (2004; 2006)
za Sežano, starejši sežanski kronist Pavle Šelovin²⁵ pa je Kjudru pri pri-
pravi del tudi osebno pomagal (žat, ak, zmp, 2). Kjudrova dela so tako
navedena kot eden izmed virov tudi v pregledu delovanja občine Kopri-
va Božidarja Premrla (2018), podobno pa jim lahko sledimo tudi v drugih
publikacijah. V dveh obsežnih knjižnih publikacijah, in sicer v Kjudrovi bi-
ografiji, ki jo je napisal njegov nečak Ivan Tavčar (2005) in se osredotoča
predvsem na njegovo duhovniško vlogo, ter delu Mire Cencič Življenje na
Krasu v preteklosti (2013), ki obravnava Tomaj in širšo okolico, so Kjudrovi
zapisi v svojem bistvu okostje celotnega dela. Predvsem v delu Mire Cencič
ponujajo osnovo vedenja o kraju, skupnosti in dogajanju – ne toliko v daljni
preteklosti, temveč tudi v takratni sodobnosti. Za razliko od Kjudrove ne-
sistematičnosti in kronološke zmedenosti, kjer opisi pogosto sledijo toku
misli pisca, je sicer poskus pregleda sodobnosti Tomaja Mire Cencič organi-
ziran po različnih družbeno-političnih in tematskih sklopih, a samega dela
ne moremo brati, še posebej ne v zvezi z obdobjem med obema vojnama in
neposredno po drugi svetovni vojni, kot da ne bi odsevalo natančno tega,

²⁵ Tudi ta je opravljal javno funkcijo, ki mu je omogočala dober pristop do informacij, pred
prvo svetovno vojno je bil namreč občinski sluga.

594