Page 601 - Tomajci

Oblikovanje spomina lokalne skupnosti

vi temeljijo na podatkih iz Statusa animarum,²⁶ a so bistveno razširjeni in
podrobno obravnavajo družinsko življenje v sodobnosti, z nekaterimi pre-
seki, ki se dotikajo različnih vprašanj in temeljnih opisov vasi ter statistik.
Določeni deli, ki so nastajali vse v 60. leta 20. stoletja, tako za zadnje sto-
letje s pomočjo matičnih knjig, a predvsem s pomočjo nabiranja podatkov
med prebivalstvom in ob zapisovanju avtorjevih pohval, zamer in verske
vneme posameznikov²⁷ ter občasno tudi kočljivih ali zanj zgolj »zanimi-
vih« podrobnosti zelo podrobno opisujejo vse vrline in tudi vse pregrehe
ter morebitne druge grehe vpletenih.²⁸ V Križu je tako zapisal, kako je »za-
dnji Macarol, Peter I: 1865 :I prišel do čudne poroke z vdovo Marijo Gorup,
r. Simčič iz Tomaja 11, kjer je ženska padla v krvoskrunsko zvezo s svojim
pastorkom. Da se škandal prikrije, so pripravili Petra, da jo poroči in zato
je dobil lepo nagrado« (žat, ak, t, 5, 1440).
Pri zbiranju podatkov si je pomagal tudi z drugimi poznavalci lokalne-
ga okolja, za Utovlje je tako večino podatkov za popis pripravil zadnji to-
majski županinprvi tomajski podestat Jožef Gerbec/Gerbelli.²⁹Njegovih
nekdanjih političnih grehov, ki jih je deloma oprala smrt obeh sinov pri
partizanih, Kjuder v nobenem izmed svojih del niti najmanj ne skriva. Za-
nimivo je, da se, denimo, vloga Grbčevega brata Toneta pri opisu družine
omenja predvsem v tem, da je bil uradnik v Sežani, ki je bojda rešil veli-
ko slovenskih knjig pred fašizmom, medtem ko v tiskanem Zgodovinskem
mozaiku Primorske o njem govori bistveno drugače. »Velika osebnost je bil
v takratni Sežani Tone Grbec oziroma Gerbelli iz Utovelj. Prikopal se je do
sežanskega podestata, toda uradoval je strogo po predpisih v laščini. Z oni-
mi, ki italijanščine niso umeli, se je posluževal tolmača Lojzeta Macarola iz
Križa, ki je bil občinski sel« (žat, ak, zmp, 425). Redakcija tega dela be-
sedila je potekala relativno pozno in na tej podlagi lahko sledimo popisu
stanja, ki se zaključuje v sodobnosti. Kjuder natančno popiše tudi doda-
ne spremembe po drugi svetovni vojni, popravila hiš, podatek, ali je zanje
med letoma 1945 in 1947 denar za obnovo prispevala tudi Zavezniška vo-

²⁶ Te je sicer Kjuder sestavljal precej prej, za Tomaj je, denimo, pisal novi Status animarum v
času ob koncu druge svetovne vojne.
²⁷ »Orland, r. 1924, je danes 1957 še neporočen. Po poklicu mizar. Dela pri podjetju v Dutovljah.
Škoda, da se zdi v duhovnem življenju precej mlačen« (žat, ak, t, 4, 904).
²⁸ »Žena Kristina je bila pravi perpetuum mobile. Povsod sijovidel, vsajdvajsetkrat na danje
brzela skozi vas, lahkih nog, gibčnega jezika. Na krstnih slavnostih je ropotala brez konca,
kdaj kar neolikano. Med 1920 in 1932 je bilo precej šušljanja na njen račun« (žat, ak, t, 4,
906).
²⁹ »Dne 2. 11. 1948, po pobožnosti na pokopališču, sem prosil bivšega starešino Jožefa Grbca
I: Ut. 17 :I, ki je bil nekoč župan in podestat v Tomaju, naj mi napiše za to-le delo zgodovino
posameznih družin. On je za to najbolj primeren« (žat, ak, t, 5, 1365).
599