Page 597 - Tomajci

Oblikovanje spomina lokalne skupnosti

kar je Kjuder zapisal, in popolnega umanjkanja tistega, česar ni. In ravno
v tem pogledu je Kjudrovo delo tisto, kjer svetovni nazor, funkcija in di-
plomatski pristop k političnim vprašanjem, ki se neposredno ne dotikajo
samega župnika, njegovega dela in cerkvene ekonomije, narekujejo narativ
o tomajski skupnosti.
Poleg dostopnosti so zapisi pomembni tudi zaradi pomanjkanja določe-
nega arhivskega gradiva, ki ga sam Kjuder jasno prikaže v svojih delih. Ta-
ko omeni požig arhiva fašistične stranke leta 1943 (žat, ak, zmp, 188),
novembra 1943 so »tomajski fantiči udrli v deško šolo in raznesli registre
in knjige« (žat, ak, zmp, 200–201), ter uničenje arhiva tomajske občine
kmalu zatem (bil je raznešen in deloma vržen v jamo (žat, ak, zmp, 168;
ak, t, 2, 444)). Glavnina teh zapisov je sicer povezana s starejšo in cerkve-
no zgodovino ter pastoralnim delom, da o kroniki gradbenih del in ureja-
nja ter popravljanja cerkvenih stavb in že omenjeni problematiki cerkve-
nih zvonov niti ne govorimo, a v medbesedilu in v popisih hiš ter družin in
kroniških vzorcev lahko zaznamo tudi Kjudrovo interpretacijo družbeno-
političnega dogajanja na višjih ravneh. Ob vprašanju elektrifikacije župnij-
skecerkvetakozapiše,dajeelektričnanapeljavado Tomajaprišlaleta1930,
a je sprva imela malo naročnikov zaradi »previdnosti in konservativnosti«
(žat, t ii, 377). Posledično ob opisu cerkvenih luči v tomajski cerkvi sv.
Petra in Pavla doda dopis, ki kaže na družbeno-politično klimo jeseni 1947,
nameč da so »kupili luč v Sežani tik pred priključitvijo Jugoslaviji, ker je
trgovec bežal. Kupčije se ne kesamo!« (žat, t i, 249). Med popisom ro-
manj/nabirk župnika Križaja iz 17. stoletja lahko tako v kotu najdemo pri-
pis o vrhuncu tržaške krize: »Cela Jugoslavija en sam protest, vse povsod
viharni sestanki« (žat, t i, 73); eno od jugoslovanskih manifestacij v Trstu
leta 1945 pa v kroniki označi kot procesijo (žat, tk, 257). Te vsebine se, po-
gosto na nepričakovanih mestih, prepletajo z drobci, ki označujejo odnose
med različnimi lokalnimi skupnostmi in v samih skupnostih. Kjuder tako,
denimo, na dolgo popiše vprašanje poštnih uradov in konkurenčnih bojev
med sosednjimi vasmi (žat, t iii, 781).
Glede na razvpitost zapisov v sami skupnosti oz. skupnostih (ne zgolj v
Tomaju, temveč na širšem kraškem območju – Kjudrov Zgodovinski moza-
ik Primorske je po mojih izkušnjah in sodeč po domači knjižnici verjetno
največkrat nelegalno kopirano oz. izdano lokalno zgodovinopisno delo –
in na način podajanja zgodovinskega dogajanja je tako interpretacija kot
tudi količina zapisov tisti dejavnik, ki je trajno označil lokalno dojemanje
lastnega spomina. Navedki, ki se v njem pojavljajo – tudi večkrat –, bi bili
verjetno že davno izbrisani iz lokalnega spomina, če ne bi bili v rednem ob-

595