Page 603 - Tomajci

Oblikovanje spomina lokalne skupnosti

najbogatejša in najuglednejša tomajska rodbina, in pri tem kot znak svoje
visoke moralne drže posebej izpostavil zavrnitev povabila, naj se pridruži
izbrani družbi za tarok, kamor ga je povabil tedanji Černetov zet dr. Peter
Laharnar, nekaj vrstic nižje pa prične s podrobno razlago zakonskih dina-
mik med zakoncema (žat, ak, t, 3, 895–896):

Gospa Albina se je poročila še ne 16 let stara. Otrok ni imela. Okrajni
in deželni glavar, njen mož, dr. Peter Laharnar, je bil po rodu Tolmi-
nec. Ko je bil že v pokoju in je bival v Tomaju, je prišlo med njima
do nekega nesporazumljenja. Mož je šel stanovat k Sklancavim v Du-
tovlje, kjer je tudi umrl. Pred smrtjo je gospa Albina šla k njemu in
dosegla, da se je razpoka izravnala. On je pokopan v Dutovljah. Pen-
zijo po njem je gospa redno prejemala do smrti.

V izrazito pozitivni biografiji najslavnejšega člana te družine, držav-
nega in deželnega poslanca Antona Černeta, ki je izšla pod pokrovitelj-
stvomdružineobdvestoletnici njegovegarojstva,seBrankoMarušič (2013,
44–46) ne more izogniti dejstvu, da je Kjuder v svojih delih ohranil pred-
vsem negativne govorice ter poročila o Černetovem slabem odnosu z lo-
kalnim prebivalstvom, ki da so bila v nasprotju z željami družine in Virgila
Ščeka.
Tudi pri manj razvpitih družinah se zrcali Kjudrov moralni pogled, a tu-
di literarni slog, ki po eni strani hvali, po drugi pa skoraj pikro pridodaja
čenče oz. opazke, ki bistveno obogatijo vedenje o določenih družinah. Pri
Slavčevih s hišne številke 5 tako vpelje opis skromnega in delovnega za-
konskega para, ki se zaključuje z dvema močnima oznakama (žat, ak, t,
3, 843):

Zakonca Malalan sta zelo pridna človeka. Imata smisel za red in sna-
go. Dvoriščesedačisto zapretiin je vedno tako snažno in v redu, da
ga velja pogledati. Leta 1947 sta hišo prezidala in celo poslopje pre-
krila, ker 1948 sta poročila edinega sina Zorota. Ta je po priključitvi
k Jugoslaviji stopil k železnici, kjer še danes dela na dutoveljski po-
staji. Tašča Ančka je umrla 1935. Z mladimi se ni znašla, tem pa je
bilo silno hudo, ker je venomer hodila po hišah in »jih hvalila«. Dobra
ženska, ali jezik, jezik! Glede odnosov do raznih oblasti so Slavčevi
vedno tako gibčno hodili, da so najlepše in gladko skozi prišli.

Eden od podatkov, za katerega se je Kjuder moral potruditi vsaj do se-
žanskih uradov, so tudi cene nacionaliziranih hiš, ki so si jih Tomajci v 50.

601