Page 602 - Tomajci

Jurij Hadalin

jaškauprava, posebenpoudarekpadajetudinovozgrajenim vodnjakom,
s katerimi so se družine osamosvojile od skupnih, javnih vodnjakov. Po-
sebna oznaka pripada tudi hišam, katerih gospodarji so vstopili v povojno
kmečko obdelovalno zadrugo, kjer je popisal tako leto vstopa kot tudi mo-
rebitnoletoizstopa.³⁰
Novi čas – otempora, o mores – se tako zrcali v podrobnih opisih tedaj
zelo aktualnih vprašanj, kjer lahko od hiše do hiše izvemo, kdo je »civilno
poročen« ali pokopan,³¹ najdemo tudi prvega pravoslavca; izvemo, kam so
se izselili ljudje in na kakšen način – če v začetku prevladuje Argentina,³²
lahko sledimo porokam v Italijo, legalnim izselitvam pred priključitvijo k
Jugoslaviji, a zelo pogosto tudi natančnemu datumu ilegalnega prebega.
Zapisani so podatki o službah, poklicnem in družinskem življenju,³³ življe-
nju v drugih krajih in kup drugih osebnih podatkov, ki so deloma verodo-
stojni, deloma pa gredo v smeri osebnih oznak, saj izvemo tudi o tem, kdo
je skoraj stopil v zakonski stan ali da je nekdo vir posmeha, denimo zaradi
starosti mladoporočencev, kjer naletimo na privoščljiv zapis o nesrečnem
paru: »Zadnji Škrbič, gospodar Jožef Štoka, r. 1862, je imel ženo iz Gabro-
vice, po njeni smrti je bil več let vdovec, pa se je 64 let star zopet poročil z
vdovo Vincencijo Vrabec iz Dutovelj, 49 letno. Za poroko sta si izbrala dan
po sv. Treh kraljih ob ... 5. uri zjutraj I: 1926 :I. Ona, nadušljiva, je umrla
1936, on jo je potegnil do 1942« (žat, ak, t, 3, 900). Ob tem je obilo zapi-
sov o alkoholizmu,³⁴ kartanju v tej ali prejšnjih generacijah, da o zakonskih
dinamikah – (močna gospodinja – šibak gospodar) – niti ne govorimo. Za
nekoga je celo zapisal, da zanj pravijo, da je »pitka« (žat, ak, t, 5, 1439).
Poleg tega je, sicer s previdnim odmikom,³⁵ poročal o vseh govoricah, ki so
se dotikale družine Černe oz. Fabjanijev, ki so bili v 20. letih 20. stoletja

³⁰ Pri Baničevih (ta Ubogih) je 1951 »gospodar Stane stopil v zadrugo, 1953 pa šel ven« (žat,
ak, t,4,917).
³¹ »Ko je 22. 2. 1956 nevesta Amalija umrla, sta njena sinova Franc (1915) in Miro (1917), ki
živita na Kranjskem, hotela, da se pokoplje civilno brez duhovnika. To je bil po leti 1947
tretji civilni pogreb v Tomaju. Dvema ga je župnik odklonil« (žat, ak, t, 4, 920).
³² »Vsaj trije gospodarjevi bratje in sestre so v Argentiniji, kamor se jih je v letih 1920–1935
veliko izselilo. Najmlajša hčerka Marija Marta, r. 1938, je pa v Avstraliji, ki je po letu 1947
cilj toliko Primorcev« (žat, ak, t, 3, 838).
³³ »Na posestvu sta ostala sin Jožef, rojen 1896 hči Kristina, r. 1900. Oba neporočena, on
pomaga po kmetijah, kar pač more, ona pa prekupčuje. Posebno srečna, kar so jeseni 1955
odprli prehod čez mejo in more spet imeti stika s Trstom« (žat, ak, t, 3, 900).
³⁴ »Brat Peter, alkoholik, je v Ljubljani« (žat, ak, t, 5, 1383).
³⁵ »Nimam najmanjšega namena, da bi kaj takega trdil o tej spoštovani družini, iz izkušnje
vem, da so imoviti ljudje onim, ki manj imajo, trn v peti« (žat, ak, t, 3, 893).

600