Page 595 - Tomajci

Oblikovanje spomina lokalne skupnosti

da je Kjuder z redakcijo dela zaključil že oktobra 1960. Kjuder je očitno želel
poskrbeti za izdajo svojega dela, saj obstaja nekaj nevezanih ciklostiranih
izvodov, ki jih je že sam razdelil okoliškim šolam. Sam sem tako v začetku
pregledoval primerek iz OŠ Dutovlje, ki jim ga je izročil Kjuder, za vezavo
pa je poskrbela šolska knjižnica. V istem času je bila sklenjena tudi pogodba
med Kjudrom in Občino Sežana, s katero se je občina zavezala razmnožiti
delo v 200 izvodih. To delo pa očitno ni bilo nikoli izvršeno, saj je Aleksan-
der Peršolja našel nekaj manj kot 30 nevezanih primerkov na podstrešju
občinske zgradbe. Te je nato samoiniciativno dal vezati in s prodajo nekaj
izvodov ta strošek pokril, ostali primerki pa se nahajajo v različnih knji-
žnicah. Po besedah zgodovinarke in etnologinje Jasne Peršolje je bilo delo
sicerspodatkizelobogato, asegajevtemčasupojmovalo kotnekako
neresno, neprimerno za zgodovinski vir. Veliko drobnih osebnih podatkov
in čenč, ki so krožili po Krasu in jih je Kjuder zabeležil, navadno ni bilo
posebej skrivnostnih in so bili večini prebivalstva še dobro znani. Avtor jih
je s tem zgolj rešil pozabe. Ko sem prvič izvedel za obstoj Kjudrovega dela,
mi je bilo priporočeno kot zbirka »kvant«. K temu je poleg relativno kratke
časovne distance od samega izida verjetno najbolj pripomoglo dejstvo, da
je bil njen avtor pripadnik cerkvene hierarhije, ki pri svojem delu pogosto
ni imel dlake na jeziku (Hadalin 2011, 730–731).

Največ njegovih spisov je ostalo neobjavljenih v župnijskem arhivu:
župnijska Kronika od 1924 do 1947; Kratek življenjepis kanonika Ur-
bana Gollmayerja: Življenjepis 43 duhovnikov, ki so imeli kak stik s
tomajsko župnijo (napisal 1947–48); Kratek življenjepis dr. Jakoba
Ukmarja (1953); Anekdote, zabavne in originalne domislice iz Tomaj-
ščine²²ter ZgodovinaTomajainokolice od 1600 do 1960 (5 debelih
knjig rokopisa po 500 strani,²³ vezanih, ki so nastajale med letoma
1953–60). [Tavčar 2005, 229]

Pri Kjudrovih rokopisih in tipkopisih sem se osredotočil predvsem na
najobsežnejša dela, namreč Zgodovinski mozaik Primorske²⁴ in »Zgodovino

²² Deloma je te zgodbe objavil v celjskem Koledarju sv. Mohorja v letih 1954 in 1956. Verjetno
najbolj znana govori o kriškem cerkvenem starešini, ki je poročal o prihodkih župnije na
podlagi vozlov, ki si jih je za oporne točke vezal na žepni robec (Kjuder 1953, 209–209; 1955,
167–169).
²³ V realnosti po pribl. 300 strani.
²⁴ Marijan Brecelj (1967, 149) ga je ob Kjudrovi smrti označil za »zgodovinsko delo, ki pa je z
njegovo smrtjo ostalo rokopisni torzo«.

593