Page 594 - Tomajci
P. 594

Jurij Hadalin


                    3) Veliko ljudi je po službah, ki jih vežejo od zgodnjih ur. Ob nedeljah
                    so prosti – in delajo doma.

                    4) Že omenjeni zrak, ki ni veri prav nič prijazen.
                    5) Slabi zgledi vlečejo.


                 Kjudrova dela so zanimiva tudi zaradi izrazito heterogene zgradbe. Med
               sicer na začetku jasno začrtanimi zamislimi o opisu določenega fenomena
               se tako med vrsticami hitro znajdemo v obilo zastranitvah in smo priča av-
               torjevi potrebi, da med besedilo doda še nekaj informacij, ki so mu bile v
               času pisanja na voljo in so se mu zdele pomembne, včasih tudi na prese-
               netljivih koncih. Zaradi tega v njegovih delih mrgoli različnih zgodb, anek-
               dot in govoric. Kjuder je bil kot župnik nenehno v stiku z ljudmi, tako da
               je dobro poznal čenče, ki so krožile naokrog. Izpostavljeni so tako kraški
               veljaki, ki jim je posvečal posebne pasuse, kot tudi najnižji socialni sloji.
               V teh zgodbah se velikokrat zrcali človeška neumnost, avtor občasno tudi
               moralizira. Posega v zasebno življenje ljudi, saj izpostavlja nepošteno bo-
               gatenje, samomorilske primere ipd. Vasi, ki so bile pod njegovim dušnim
               pastirstvom, so tako še posebej dobro obdelane, saj današnji bralec z malo
               poznavanja hišnih in ledinskih imen lahko sledi pripovedim tako rekoč od
               hiše do hiše. Opisuje marsikakšen dogodek, ki bi šel brez tega v pozabo in
               je bil v času nastanka za imenovanega ali njegove potomce lahko tudi ža-
               ljiv. Glede na razširjenost in poznavanje dela med prebivalstvom in seveda
               tudi zgodovinopisci pa preseneča, kako malokrat so Kjudrova dela v tem
               pogledu omenjena (Hadalin 2011, 731).
                 Zavest o pomenu njegovega dela za interpretacijo zgodovine lokalne
               skupnosti je vladala že v desetletju po njegovi smrti, medtem ko javno bolj
               znani del njegovega opusa v različnih izdajah že desetletja kroži v širši sku-
               pnosti in postaja del splošnega vedenja. Leta 1982 je bilo tako v Primorskem
               biografskem leksikonu v obsežnem biografskem zapisu omenjeno, da je »ves
               čas v Tomaju zbiral gradivo za zgodovino Krasa in tudi sam je o tem napi-
               sal veliko, a le nekaj malega je izšlo v tisku« (Škerl 2013b). Med tiskanimi
               deli tako poleg krajših objav, ki jih je priobčil v časopisju, po drugi svetovni
               vojni predvsem v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, govorimo predvsem
               odelu Zgodovinski mozaik Primorske: s posebnim poudarkom gornjega Krasa
               (1972). Glede na to, da je večina gradiva, ki ga je zbral oz. napisal Kjuder,
               ostalo neizdanega, je zanimivo ime izdajatelja tega dela, to je Skupščina
               Občine Sežana. Za več podatkov o izdaji tipkopisa sem zaprosil Aleksan-
               dra Peršoljo, ki je zanjo 1972 poskrbel, čeprav je iz predgovora jasno vidno,


               592
   589   590   591   592   593   594   595   596   597   598   599