Page 592 - Tomajci
P. 592

Jurij Hadalin


               1953 in drugih statistik, ki jih je leta 1955 prepisal na Uradu za statistiko in
               evidenco Okrajnega ljudskega odbora v Sežani (žat, ak, t, 3, 821–823; Pe-
               trinja 1990, 5), popis za Tomaj dopolnil z lastnim štetjem v letu 1955 (žat,
               ak, zmp, 381). V ta namen je angažiral Melhiorja Šonca iz Tomaja,²¹ zapu-
               stil pa je tudi metodologijo štetja: »Vojaki – tujci in letoviščarji se niso šteli,
               pač pa študenti, učiteljice in taki, ki so službeno odsotni. Tako je naštel v
               Tomaju 370 oseb. Dijaški dom in gimnazija v samostanu seveda izpuščena«
               (žat, ak, t, 3, 823). Kjudra tako zanimajo spremembe populacije in tudi
               socialna demografija, sploh pri vprašanju povojne depopulacije zaradi iz-
               selitev in pobegov v Italijo. Za določene kraje tako obstaja popis, ki popiše
               vse, ki so ilegalno prešli mejo, včasih poimensko, drugič samo številčno. Po
               drugi strani pa je ob obisku ob obletnici smrti gospodinje Evfemije Stare
               v Križu leta 1957 skupaj s prisotnimi pripravil podrobno statistiko, koliko
               ljudi dnevno hodi v službo in koliko jih ostane doma, na kmetiji (žat, ak,
               t, 5, 1300). V Križu so našteli 45 oseb, ki dnevno zapušča vas zaradi dela v
               »fabrikah, podjetjih, trgovini«, v Filipčjem Brdu pa sedem takih, ob tem so
               našteli osem oseb, ki so od »priključitve 1947« prebegnile čez mejo, v Filip-
               čjem Brdu pa tri. Pri opisu Križa so nato pridodani tudi statistični podatki
               o številu obhajanj in zakramentov za 30 let, ki nakazujejo manjšo depo-
               pulacijo kot v Tomaju pa tudi dejstvo, da so v novih časih religijski vzorci
               obnašanja ostajali v okviru starega.
                 Marsikateri zapis, v katerem se tomajski župnik postavi v odnos do po-
               svetnih oblasti, obrambe verskega moralnega nauka ali tudi česa povsem
               banalnega, lahko pri Kjudru hitro beremo kot odraz možnosti, da iz za-
               pisanega kuka njegov moralno-politični pogled oz. svetovnonazorska pre-
               pričanja. V obravnavanih virih se v izrazito moralno-političnem pasusu, ki
               je za druge pisce kroniških besedil precej pogostejši način izražanja, izrazi
               zgolj enkrat, in še tedaj je to podano kot razlaga, zakaj je v času njegovega
               župnikovanja upadla verska gorečnost faranov, kar je v bistvu obžalovanje
               sprememb, ki jih je prinašalo 20. stoletje (žat, ak, t, 2, 478–480):

                    Prvi atentat na posvečevanje nedelje in na stoletne navade je storil li-
                    beralizem. Kmalu po 1900 je začelo liberalno časopisje naraščati. [...]
                    Snovala so se bralna društva, v čitalnice so prihajali poleg političnih
                    dnevnikov tudi veri sovražni listi. [...] Že kdor je redno bral tržaško
                    Edinost, mu je vera plahnela [...] Drugi atentat je bila i. svetovna
                    vojna 1914–1918. Vsa mladina mobilizirana, mesto in dežela se je po-


             ²¹ »Moža, ki je za to in pozna Tomaj do dna« (žat, ak, t, 3, 823).


               590
   587   588   589   590   591   592   593   594   595   596   597