Page 559 - Tomajci

Dvig življenjskega standarda in transformacija elit v Tomaju

je Branko Horvat (1969, 147–148) razred v socialistični Jugoslaviji uteme-
ljil na podlagi razlik v družbenem ugledu oz. prestižu, ki je bil posledica
finančnega statusa in družbene moči. Tako je glede na njegov opis v Jugo-
slaviji obstajala naslednja razredna stratifikacija: 1. politiki, ekonomski in
neekonomski vodje (sprejemajo najpomembnejše politične odločitve, ima-
jo najvišji dohodek in zato prestiž); 2. intelektualni delavci v vladni admini-
straciji (univerzitetni diplomanti, pri čemer inteligenco deli na tehnokra-
te, birokrate in humanistično inteligenco); 3. rutinski pisarniški delavci, ki
predstavljajo srednji razred, 4. delavci, ki jih deli na: (a) zelo kvalificirane,
(b) kvalificirane, (c) polkvalificirane, (d) nekvalificirane in kmečke delavce,
5. obrtniki; 6. kmetje.
Pri tem Jana Bacevic (2016) meni, da je treba pri preučevanju razreda
v socialistični Jugoslaviji razred namesto konceptualizacije kot »objektiv-
no« družbeno kategorijo razumeti kot fleksibilno diskurzivno kategorijo,
ki je lahko mobilizirana in operacionalizirana različno ter glede na različne
zgodovinske okoliščine. »Družbeni razred« in »družbeno razslojevanje« v
socialistični Jugoslaviji zato razumemo kot prilagodljiv in vključujoč ter-
min, ki predstavlja raznolike vzorce razslojevanja in reproduciranja druž-
benih neenakosti. Pri tem je treba upoštevati tudi aktivno vlogo, ki so jo
posamezniki in pozameznice imeli pri samopozicioniranju v socialne kate-
gorije (Sitar 2020).
Socialne razlike v Jugoslaviji so se ustvarjale tudi z različnimi kartica-
mi glede omejenega dostopa do določenih trgovin (vojno-diplomatskih), v
katerih so nove politične elite koristile posebne usluge, saj je bilo obilje na
dosegu rok samo partijskim funkcionarjem. Višje kot je bil posameznik na
partijski lestvici, višji so bili njegovi privilegiji: brezplačno stanovanje, slu-
žinčad, avtomobil, počitniški domovi in možnost nakupa dobrin po nizkih
cenah v »diplomatskih« trgovinah, ki jih ni bilo na trgu (Pirjevec 1995, 169).
Hierarhična struktura je bila organizirana tudi skladno s posameznikovim
statusom v partiji in vzdrževana skozi potrošniške privilegije, s čimer je dr-
žava pogoje družbene neenakosti strateško spodbujala. Z obstojem poseb-
nih trgovin, kjer so lahko politično favorizirani posamezniki kupili redke
dobrine, je v socialistični družbi prišlo do neujemanja med ideali in resnič-
nostjo, ker so elitna gospodinjstva partijskih funkcionarjev in uradnikov
dostopala do določene potrošniške mreže ter lahko potrošila več, kar je po-
menilo višji status v družbi in privilegiran življenjski stil (prim. Magagna
1989; Zukin 2008).¹⁵

¹⁵ Pri tem je treba upoštevati, da so v Jugoslaviji jeseni 1950 ukinili trgovine za posebne sku-
pine potrošnikov, skoraj vse ekskluzivne počitniške domove in jih predali turistični mreži
557