Page 555 - Tomajci

Dvig življenjskega standarda in transformacija elit v Tomaju

Slika 13.2 Jugoslovanski potni list, izdan leta 1963 (osebni arhiv Dragotina Černeta)

Tomajčani in Tomajčanke so v Italiji za dobljene lire kupovali gradbeni
material, predvsem cement, zidake, betonsko železo, belo tehniko, razna
orodja, obutev, oblačila, riž in čistila. Mira Cencič (2013, 93) navaja, da je
imelo prekupčevanje za Kras izjemno velik pomen, saj doma sprva ni bilo
mogoče kupiti niti metel in dežnikov. Poleg tega so tam kupovali »vsakda-
nje luksuze« (Patterson 2011, 264), ki so označevali jugoslovansko izkušnjo
blagostanja, kot je opisala Tatjana, učiteljica, rojena leta 1954: »Smo si ku-
ple kašno torbico pa mantel. Je bila kvalitetna in draga roba. Na 50. letu
obletnice mi je rekla sošolka: ›Ti si bila zmeraj tako lepo oblečena.‹ Verje-
tno se je čutil tisti tržaški, italijanski pridih.«
Kot je izpostavil Danilo, pa so za razliko od žensk moški v Italiji kupo-
vali predvsem stroje in mehanizacijo: »Najprej radio, potem bicikel, potem
vešpo in potem avto, vmes še kosilnico in črpalko za špricat trte pa pralni
stroj.« Iz povedanega je razvidno, da so moški stremeli k nakupu drugačnih
predmetov kot ženske. Sogovornice so pri pripovedovanju o izkušnjah na-
kupovanja čez mejo izražale večje hrepenenje po oblačilih in modi kot mo-
ški. Podobno ugotavljata Breda Luthar in Maruša Pušnik (2010, 352, 356),
in sicer da sta bila za ženske pohajkovanje v družbi drugih žensk in užitek
v gledanju predmetov pri nakupovanju v Trstu sestavni del »ženskega« na-
kupovanja. Pri tem moramo upoštevati opozorilo Colina Campbella (1997,
171), da ko govorimo o »moški« in »ženski« potrošnji in njun stil nakupo-
vanja umeščamo med »naravnega« ter »racionalnega«, moški ideologiji pri-
skrbimo argumente, ki žensko nakupovanje prikazujejo kot neracionalno
in impulzivno.

553