Page 563 - Tomajci
P. 563

Dvig življenjskega standarda in transformacija elit v Tomaju


             nomsko najprofitabilnejši, ker so omogočali črni trg menjave deviz. Kot se
             je spominjal Igor:


                  Devize so menjali v dinarje ali pa odkupovali devize po proviziji, se
                  pravi od šest do osem procentov, lire, marke, šilinge, franke. In če si
                  imel kapital, si to odkupil nazaj brez provizije. Si drugi dan zamenjal
                  in dobil v eni noči še eno plačo. Tudi deset procentov je bilo včasih,
                  ker potem se je začela inflacija in je bil interes kupit devize. Če si vezal
                  devize na banki, si dobil tolarski protivrednostni kredit, in če si imel
                  veze, si to takoj zamenjal spet v devize.

               Niso pa imeli ljudje s temi poklici zgolj ekonomskega kapitala, saj je k
             njim pristopala tudi politična partijska elita, s čimer so okrepili svoj druž-
             beni status v vasi in lokalno moč.
               V kontekstu preučevanja družbenih elit se nam poraja vprašanje, ali so
             imeli mesarji in delavci na bencinski črpalki, ki so posedovali ekonomski
             kapital, tudi večjo družbeno moč in bili prepoznani kot nov elitni razred.
             Zelo zgovorna je izjava sogovornika Igorja, ki je bil tudi sam mesar: »Smo
             bili pri koritu, ampak to ni elita. Biti mesar ali pa delat na črpalki, a je to
             elita? Si zaslužil, ker je bil trend tak, ampak če si bil neumen, še vedno nisi
             zaslužil. Priložnost dela tatu.« Pripadniki teh poklicev niso bili prepoznani
             kot elita, ker je šlo kljub vsemu za poklice delavskega razreda z nižjo kva-
             lifikacijo od npr. inženirskih poklicev¹⁶, ki so temeljili na visoki izobrazbi
             in s tem višjem kulturnem kapitalu, so si pa zaradi svoje iznajdljivosti in
             družbenih okoliščin v nekem obdobju lahko po besedah Marka, strojnega
             tehnika, rojenega leta 1963 v Vojščici, povečali ekonomski kapital: »To so
             bili preprosti ljudje, saj se dobimo vsak dan. Imeli so trgovsko šolo ali pa je
             niso.«
               Marija je nekatere mesarje opisala kot »poštete« oz. spoštovane, celo
             vzvišene, ker so imeli sposobnosti in veščine prodaje svojih izdelkov stran-
             kam ter privabljanja novih. Kljub vsemu pa jih je Marta, zaposlena v me-
             snopredelovalni industriji, izpostavila v negativnejši luči: »Mesarji so slu-
             žili na veliko z mesom pa prinašali okoli te uboge ljudi. So pokasirali. Sami
             so prešvercali čez svinjino in vse to, ker so bili zmenjeni. Prav gnusili so se
             mi. Ne morejo tako izkoriščat ljudi.« S tem je poudarila, da za razliko od


           ¹⁶ Sogovornik Bojan je kot inženir deloval v 70. letih in svoj poklic opisal kot prestižen in zaže-
             ljen. Izpostavil je, da se je mnogo Tomajčanov šolalo za dosego boljše poklicne kvalifikacije,
             s čimer so vplivali na razvoj kraja.


                                                                            561
   558   559   560   561   562   563   564   565   566   567   568