Page 564 - Tomajci

Polona Sitar

ekonomske elite v Tomaju, lastnikov velikih kmetij, novi ekonomski povz-
petniki, ki so veljali za izkoriščevalce, niso premogli primerljivega družbe-
nega ugleda.

Zaključek
V poglavju smo si za cilj zadali razumeti »podeželsko elito« v ruralnem oko-
lju Tomaja v 20. stoletju s poudarkom na obdobju po drugi svetovni vojni.
Zanimalo nas je, kdo je imel najvišji status znotraj vaške skupnosti v To-
maju in največjo moč na lokalni ravni, katere vrste elit so bile prisotne in
kakšna sta bila njihova položaj ter vpetost v politike širše skupnosti in zu-
nanji svet. Opredelili smo tri kategorije elit v kraju, in sicer družbeno elito,
ki jo je po drugi svetovni vojni (in pred njo) predstavljal duhovnik Albin
Kjuder, politično elito, ki so jo po vojni predstavljali pripadniki Komuni-
stične partije Slovenije, in gospodarsko elito, ki so jo po vojni (in pred njo)
predstavljale družine z velikimi kmetijami.
Ugotovili smo, da je imel duhovnik Albin Kjuder v Tomaju izjemno druž-
beno moč in ugled. Koncept »nematerialne dediščine« (Levi 1995) smo upo-
rabili v nekoliko prenesenem pomenu in pokazali, da jo je Kjuder vaščanom
Tomaja zapustil kot prispevek k oblikovanju zgodovinskega spomina sku-
pnosti. Ni bila sestavljena iz ekonomskega kapitala, ampak se je zrcalila v
prenosu nesnovnih dobrin, kot je Kjudrov prestižni položaju v skupnosti,
ki je temeljil na ugledu in mreži razmerij, ki si jih je ustvaril v življenju in
so bila pomembnejša od materialnih dobrin. Gospodarsko elito so pred-
stavljale družine z velikimi kmetijami, saj se je premožnost ocenjevala po
velikosti zemljišč, zato so njihove kmetije veljale za »elitne«. Zaradi lastni-
štva nad zemljo so predstavljale lokalno elito, s čimer so lahko akumulirale
in ohranjale različne vrste kapitala – simbolnega, kulturnega in socialne-
ga. Politično elito so predstavljali posamezniki in posameznice z izkazano
politično pripadnostjo partiji. Čeprav je imela v Tomaju manjši vpliv kot v
večjih krajih, je bila kljub vsemu nosilka politične oblasti. Družbena moč
partije kot politične elite v Tomaju, ki je vodila tudi kmetijsko politiko, je
bila razvidna iz konflikta z ekonomsko elito, lastniki velikih kmetij, pri če-
mer je bila ta elita tista, ki je zaradi svojega ekonomskega kapitala ohranila
večjo družbeno moč in vpliv na vasi.
V drugem delu poglavja smo pojasnili socialno transformacijo politič-
ne in ekonomske elite v Tomaju skozi dvig standarda v 60. ter 70. letih
preko materialne kulture v kontekstu razumevanja družbenega razreda. V
ospredju zanimanjasobilivzroki zadvigdružbenegastandarda, družbe-
no razslojevanje in materialni kazalniki razslojenosti. Ugotovili smo, da je

562