Page 557 - Tomajci
P. 557
Dvig življenjskega standarda in transformacija elit v Tomaju
navajatudi pravočasennajembančnih kreditovpoletu1960,ki sojih zaradi
inflacije odplačali zelo poceni:
Je prišel Italijan k meni in pravi: »Sem se peljal tukaj, iz Sežane proti
Tomaju.Tososamenovehiše.«»Ja,ja,«sem rekel, »to sohiše od
sendviča.« »Kako od sendviča? Kaj so jedli samo sendvič, zato so tako
šparali?« »Ne, ne,« sem rekel, »ampak zadnjih deset obrokov so plačali
kar z enim sendvičem.« Ljudje so si strašansko opomogli s krediti,
nikjer v Evropi tako kot pri nas.
V 70. letih sta življenjski standard in kvaliteta življenja v Jugoslaviji do-
segla najvišjo raven po drugi svetovni vojni. Tomajčani in Tomajčanke so
tako kot drugi Slovenci in Slovenke tudi s pomočjo poceni kreditov gradili
hiše, kar se je odražalo tudi pri nakupih v Italiji. V avtomobilskih prtljažni-
kihinprikolicahsočez mejo vozili gradbeni material za hišo,ki segadoma
najpogosteje ni dalo kupiti. Hiše so opremili z italijanskimi ploščicami za
kopalnico, umivalniki, s pipami in pohištvom, ki so veljali za bolj zaželje-
ne nabavne artikle, kupovali pa so tudi cement, opeko in žlebove. Po 50.
letu so hiše opremili z radiem, po 60. letu s televizorji in pralnimi stroji,
pogosto znamke Candy, kupljenimi v sosednji Italiji, vse bolj pa so bili v
domovih prisotni tudi avtomobili. Andrej se je spominjal, da je za nakup
avtomobila v Italiji zaslužene lire pustil na banki na Opčinah: »Moral sem
kupiti devizni račun za avtomobil od koga, ki je delal v Nemčiji. Iz Italije
sem poslal denar v Crveno zastavo in oni so mi izstavili avto.«
Kot se je spominjal Boštjan, inženir strojništva, rojen leta 1952, je potro-
šnja potekala tudi v obratni smeri, saj so Italijani tudi hodili preko meje v
takratno Jugoslavijo in kupovali predvsem cenejši bencin, meso in hrano,
denar pa so trošili tudi v gostinskih lokalih:
Italija je bila bolj liberalna in dejansko so tam ljudje živeli malo boljše
kakor tukaj pri nas. So imeli višji standard in ko so začeli hodit preko
meje, so hodili sem in uživali. Vse gostilne in lokali so bili polni, ker
je bilo to za njih zastonj, poceni. So se preseravali. So bili pred nami
in mi smo jih potem posnemali. V tem pogledu smo bili pred ostalo
Slovenijo, ker smo bili ob meji.
Sogovornica Ivanka, trgovka v trgovini Nanos (kasneje Mercator), roje-
na leta 1946 v Črnotičah, je navedla, da so v njihovo trgovino najpogosteje
prihajali Italijani iz Rima in Milana, ki so pri njih kupovali predvsem kri-
stalne kozarce, kozmetiko in oblačila.
555

