Page 558 - Tomajci

Polona Sitar

Mnogim družinam je dvig življenjskega standarda omogočila italijanska
pokojnina,¹⁴ do katere so bili upravičeni tisti, ki so bili zaposleni v Italiji,
ko je Primorska še spadala pod njo. Kot se je spominjal sogovornik Danilo:
»Če ste vi bila zaposlena deset dni pod Italijo, ste imela pravice. Seveda je
bil postopek, ni bilo tako enostavno. Vsi naši, ki so delali pod Italijo do sep-
tembra triinštirideset, ko je Italija propadla, so lahko dobili to pokojnino.«
Irena je opozorila: »Italijansko pokojnino so dobili tisti, ki so imeli nekaj
delovne dobe ali vojaščine pod Italijo in nekaj delovne dobe v socialistični
Jugoslaviji. Kmet, ki je bil sedem let pod Italijo vojak in je bil samo kmet,
ni dobil nič.« Tako so nekateri sredi 80. let dobili večjo vsoto denarja, saj
so se pokojnine izplačale tudi za nazaj. Prav tako so si Tomajčani s tem de-
narjem popravili hiše, kupili traktor in kosilnico ali obiskali toplice, kar je
vplivalo na to, da so živeli bolje, kot je opozorila Tatjana: »Takrat so nam
dali denar, da smo si kupli boljši avto v Italiji, Renault. Moja mama si je
takrat kupila pelc [krznen plašč], tašča pa eno lepo verižico.«
V prvih letih po vojni je Tomajčanom in Tomajčankam obmejna prepu-
stnica omogočala predvsem pomoč pri dvigu iz povojne revščine s prodajo
kmetijskih pridelkov v Trstu. Kasneje, z dvigom standarda od srede 60.
let dalje, ko so za dobljene lire tam kupovali gradbeni material, oblačila,
gospodinjske aparate in orodja, pa je šlo za eno izmed neformalnih zaseb-
nih ekonomij, ki je imela, kot ugotavlja Anna Wessely (2002, 7), drugačne
pomene in funkcije v življenjih različnih družbenih slojev. Socialističnemu
srednjemu sloju strokovnjakov je nakupovanje v Italiji služilo za status,
razkazovanje in vzdrževanje družbenega razlikovanja, podjetnežem nižje-
ga srednjegaali delavskega razredatihotapcevpajeomogočilo dodaten za-
služek.Pri temBožoRepe(1998,96) opozarja na paradoks, dasosemed
nakupovanjem v zamejskih trgovinah srečevali tako delavski razred kot tu-
di politična elita in kritiki režima.

Razslojevanje, socialna transformacija elit in družbeni razred
Da bi pojasnili socialno transformacijo politične in ekonomske elite v To-
maju skozi dvig standarda v 60. in 70. letih preko materialne kulture v kon-
tekstu razslojevanja, se bomo naslonili na raziskave o družbenem razredu v
socialistični Sloveniji. Čeprav je Jugoslavija veljala za socialistično državo,
v kateri je bil delavski razred privilegiran, so bile neenakosti prisotne tudi
v njej. O tem so pisali predvsem sociologi in politologi tistega časa (Bosnić
idr. 1985; Horvat 1967; Mrkšić 1986; Uskoković 1973; Žibert 1975). Leta 1969

¹⁴ Na tem mestu se za opozorilo o pomembnosti italijanskih pokojnin za dvig standarda za-
hvaljujem dr. Juriju Hadalinu.
556