Page 560 - Tomajci

Polona Sitar

Breda Luthar (2006, 235) ugotavlja, da se je med letoma 1953 in 1964 v Ju-
goslaviji odvijala hitra ekonomska rast, ki je bila posledica industrializacije,
urbanizacije in splošne modernizacije. S pojavom vedno večje diferenciaci-
je vzaslužkih in vpoklicniklasifikacijisejezačelapojavljatirazrednastruk-
tura, ki je temeljila na »količini kompetenc«, izobrazbi in življenjskem sti-
lu, ki so namesto dohodka označevali meje med družbenimi razredi (Eder
1993). Posledica je bil pojav srednjega razreda s specifično notranjo dife-
renciacijo in z dovolj ekonomskega ter kulturnega kapitala v obliki okusa
in morale, ki je bil lahko potrošen (Luthar 2006, 236).
Odnos do razmerja med potrošnjo in statusom se je v Jugoslaviji do 70.
let močno spremenil, odkar je Milovan Ðilas leta 1957 objavil knjigo No-
vi razred (Nova klasa) (Ðilas 1990). Kot ugotavlja Patric Patterson (2011,
296–297), je pred razvojem množične potrošnje v Jugoslaviji obstajal elitni
razred partijskih funkcionarjev, ki je imel poleg najvišje oblasti tudi pose-
ben dostop do moči in virov v družbi. S tem je imel posledično tudi najbolj-
še avtomobile in hiše, saj je trošil razkazovalno in svobodno, ostali pa so
mu hierarhično sledili. Nova kulturna možnost pripadanja veliko večji sku-
pnosti potrošnikov je sčasoma spodkopala pomembnost in zabrisala ozke
meje tradicionalnejših razrednih kategorizacij v Jugoslaviji. Vzklilo je novo
socialistično državljanstvo, ki se je opredeljevalo bolj v smislu modernosti
kot z razrednimi kategorijami.
Tudi v Tomaju so se ljudje delili na bolj in manj premožne, kar se je mani-
festiralo v socialnih razlikah. Po besedah Ivana se je višji družbeni standard
najpremožnejših družin na velikih kmetijah odražal v tem, da so si lahko
prve kupile motorje, avtomobile in kmetijska orodja ter živele v lepših, ve-
čjih hišah:

Moji prijatli iz teh familij so že meli prve motorine, Tomosovega re-
cimo. Takrat so ga lahko pripeljali iz Italije. So vozili motorje Čemate.
Sem bil ljubosumen ko strela. Fantje iz bolj premožnih družin so meli
tut prve avtomobile. Več zemlje so meli, stavbe bolj obnovljenje. Je
bila stavba za štalo, hlev, za kmetijsko orodje, za seno. Pol je bil bival-
ni prostor. Tisti, ki je imel več, je imel dve, tri sobe recimo. Stranišča
so že imeli v glavnem vsi.

Uspešnost kmetij se je od konca 60. let merila predvsem v obliki nakupa
nove kmetijske mehanizacije. Nakup kmetijske mehanizacije je med sova-

kot varčevalne ukrepe zaradi katastrofalne suše, kar ne pomeni, da funkcionarji niso bili
več privilegirani. Za to opozorilo se zahvaljujem dr. Levu Centrihu.

558