Page 553 - Tomajci

Dvig življenjskega standarda in transformacija elit v Tomaju

državah začela najbolj modernizirati v zgodnjih 60. letih, ko so pralni stro-
ji, hladilniki, televizorji in ostale elektronske naprave postajali širše dose-
gljivi v Jugoslaviji, na Češkoslovaškem, Madžarskem in Poljskem. Od leta
1955 do srede 70. let je v proizvodnji blaga za široko potrošnjo prednjači-
la proizvodnja trajnih potrošnih dobrin: gospodinjskih aparatov, pohištva,
cestnih vozil in predmetov za razvedrilo, rekreacijo ter šport (radijskih in
televizijskih sprejemnikov, koles, fotoaparatov). Povečana kupna moč, ki
so jo omogočile intenzivna rast osebnih dohodkov, zaposlenost in selitev
prebivalcev v mesta, je spodbudila, da se je industrijska proizvodnja začela
odzivati na potrebe trga in proizvajala izdelke za široko potrošnjo (Rendla
2014, 114).
Statistični podatki glede opremljenosti gospodinjstev v Sloveniji z neka-
terimi trajnejšimi potrošnimi dobrinami konec 70. let kažejo, da je število
gospodinjstev brez trajnih dobrin upadalo. Leta 1978 jih je bilo dobrih 5
in leta 1988 približno 1 (Statistični letopis Republike Slovenije 1990, 491).
V 60. in 70. letih so televizorji vedno hitreje postajali prisotni v slovenskih
domovih. Promet po količini prodanih predmetov pokaže, da je bilo leta
1959 v Sloveniji prodanih 37 televizorjev, leta 1964 pa že 2.344 (Statistični
letopis Socialistične republike Slovenije 1965,298). Strajnimidobrinamiši-
roke porabe so bila opremljena predvsem mestna gospodinjstva, z izjemo
radijskih aparatov, ki so bili tako v kmečkih kot nekmečkih gospodinjstvih.
Konec 60. let je imelo pralni stroj polovica nekmečkih, četrtina mešanih in
manj kot desetina kmečkih gospodinjstev (Čepič 2005, 1090). Leta 1986
so povprečna letna razpoložljiva in porabljena denarna sredstva za gospo-
dinjske aparate v kmečkem gospodinjstvu znašala skoraj 20.000 dinarjev, v
nekmečkem pa skoraj 42.000, torej dvakrat več kot v kmečkem (Statistični
letopis Socialistične republike Slovenije 1989, 476).
Slovenija je bila v Jugoslaviji ekonomsko najrazvitejša in kulturno naj-
bolj prozahodno orientirana, zaradi meje z Italijo in Avstrijo pa je imela
tudi privilegiran položaj glede dostopa do izdelkov iz zahodnih kapitali-
stičnih držav. Od poznih 50. let je potovanje v tujino za jugoslovanske drža-
vljane postalo enostavnejše zaradi dostopnih jugoslovanskih potnih listov,
ki so omogočali prečkanje mednarodnih meja ter odpravo viz. Od leta 1962
dalje so lahko Jugoslovani legalno kupili tujo valuto, sredi 60. let je Jugo-
slavija postala članica Mednarodnega denarnega sklada, leta 1968 pa so bile
uvedene plačilne kartice Diners. Vse to je vplivalo na to, da so Jugoslovani
lahko potovali v tujino, tam kaj kupili in prinesli domov.
Eden najpomembnejših povojnih razlogov za dvig življenjskega standar-
da v Tomaju so bile obmejne prepustnice. Do leta 1954, ko je Londonski

551