Page 552 - Tomajci

Polona Sitar

je rekel kaj proti Titu, Partiji ali nameraval v Italijo in podpiral te kapita-
liste, je bila zadosti ena beseda in so gospodarja vzeli dol v Dalmacijo za
tri mesece poleti, da ni doma delal.« Sogovornik Ivan je v pogovoru o tem,
kakšen položaj je partijska elita zasedala v Tomaju, izpostavil: »So bili bolj
cenjeni tisti, ki so hodili k maši. Tudi zato, ker so več imeli. Vsak, ki ni-
ma, se mu bolj prilizuje.« S tem je posredno nakazal, da je bila kljub vsemu
ekonomska elita tista, ki je imela zaradi svojega ekonomskega kapitala na
osnovi tradicionalnih vrednot večjo družbeno moč, vpliv in ugled v vasi od
partijske politične elite.

Dvig družbenega standarda in obmejne prepustnice
Obdobje prvih let po drugi svetovni vojni je v Jugoslaviji zaznamovalo
splošnopovojnopomanjkanje.Vtistemčasujepolitikadajalaprednostele-
ktrifikaciji in gradnji težke industrije na račun proizvodnje potrošnih do-
brin.Leta1957jenastopilnov petletni gospodarskiplan, ki je bilpredčasno
končan leta 1960,invkateremsobiliopuščeniklasičnipetletninačrti, ki so
prešli v samoupravljanje. Osrednji cilji so bili rast proizvodnje, osebne po-
rabe in življenjske ravni, zmanjševanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja
in hitrejši razvoj nerazvitih območij (Klemenčič in Žagar 2004, 206).
Gospodarska reforma iz leta 1965 je zmanjšala vlogo države v gospodar-
stvu in pospešila razvoj svojstvenega tržnega socializma. Cilji novega pet-
letnega načrta (1966–1970) so stremeli k povečanju osebne potrošnje, mo-
dernizacije in tržne svobode (Duda 2005, 46). Jugoslovanska gospodarska
rast, ki je bila med letoma 1952 in 1962 ena od najhitrejših na svetu, je do
konca 70. let ostala visoka. Čeprav so temeljne postavke socializma v pr-
vem desetletju po drugi svetovni vojni in vse do konca 50. let nalagale skro-
mnost ter vzdržnost pri potrošnji, ki je morala biti »zmerna« in del procesa
ustvarjanja novega socialističnega človeka (Erdei 2012, 59–60), so se od leta
1953 dalje zaradi hitre rasti dohodka večale možnosti osebne potrošnje in
standarda. V slovenskem kmetijstvu je prišlo do razcveta modernizacije in
dvigastandarda od začetka70. letprejšnjegastoletja, čeprav se je moder-
nizirati začelo že prej, ko se je jasneje pokazala vloga neagrarnega sektorja
pri modernizaciji agrarnega. To se je zrcalilo tudi v tem, da je bil dobršen
del sredstev za nakup kmetijske mehanizacije ustvarjen v neagrarnem go-
spodarstvu.¹²
Ivan Berend (1996, 165) navaja, da so se gospodinjstva v socialističnih

¹² Več o kmečkih gospodarstvih v socialistični Sloveniji v navezavi na modernizacijo glej v
Centrih in Sitar (2022), Lazarević (2002; 2018) in Čepič (2002).

550