Page 551 - Tomajci

Dvig življenjskega standarda in transformacija elit v Tomaju

Predsednik občine Sežana je imel gospodarsko in politično vlogo. Skr-
bel je, da so bili v Tomaju in drugih vaseh, ki so spadale v občinoa, kot so
Kreplje, Dutovlje in Križ, pobrani davki. Zapovedal je, da se pred trgatvijo
popravijo poti, in sporočil dan ter uro udarniškega dela. Kot se je spominjal
sogovornik Marjan, so bile tudi delovne obveznosti, ki jih je razglaševalec
ljudem bral pred cerkvijo, predpisane s strani predsednika občine: »Lahko
da je bil njihov predlog, ampak je občina potem to sprejemala, ker oni so
bili nekje v ozadju, ostali funkcionarji so bili pa spredaj, ampak ukaz je bil
vedno od partije. Nisi ga videl, ni bil zapisan niti predlagan, ampak tako je
bilo. Takoj, če kaj ni štimalo, je bila milica.«
Sogovorniki in sogovornice so se spominjali, da je zaradi težnje po strogi
ločitviCerkveoddržavepartija svoječlane lahko izključila, če so se cerkve-
no poročili, krstili svoje otroke ali zahajali v cerkev. V Tomaju so po pri-
povedovanju Borisa takoj po vojni »partijski vohuni« nadzirali, kdo v vasi
hodi k maši: »Vsaka vas je imela špijona, ki je hodil poslušat, tudi zvečer, k
oknom, kaj se pogovarjajo, da je potem prenašal na sestanke. Saj sem po-
znal tomajskega in kriškega špijona. Je priznal, da je v gostilnah poslušal
in špijoniral.«
Sogovornik Danilo je opozoril, da je imela partija v Tomaju lokalne vpliv-
neže, pri čemer je bila vodena iz Sežane in iz Ljubljane:

Partijesosevsi bali kothudiča, kotfašistovskoraj. Onisoimeli vpliv-
neže v vasi. Če si kaj rabil, si šel k njemu. Ti vplivneži v Tomaju so bili
domačini in zaupniki partijskega vodstva v Sežani, ki je prejemalo
direktivo iz Ljubljane. Celotno filozofijo gospodarstva so tile iz Seža-
ne selili na vas in krmilili ljudi. So organizirali telovadno in dramsko
društvoinšenekaglasbenadruštva, dasoangažiraliin zaposlilimla-
dino, da ni razmišljala na oslarije.

Partijsko vodstvo v Sežani se je nahajalo v hiši, ki si jo je delilo s poli-
tično organizacijo of, z Zvezo komunistov Slovenije, s Socialistično zvezo
delovnega ljudstva, Antifašistično fronto žena ter Zvezo borcev in sindi-
kata. Kot se je spominjal sogovornik Marjan: »Smo rekli centru v Sežani
Rdeča hiša, po Komunistični partiji.«
Družbena moč partije kot politične elite v Tomaju, ki je vodila tudi kme-
tijsko politiko, je razvidna iz konflikta s takratno ekonomsko elito, z lastni-
ki velikih kmetij, ki so bili skladno z marksistično predpostavko dojeti kot
tisti, ki ohranjajo kapitalistični ekonomski sistem in nasprotujejo socializ-
mu (Čepič 1999, 176). Sogovornik Boris je izpostavil, da je kmeta partija
lahko kaznovala s prisilnim delom, če se ni želel vključiti v zadrugo: »Če
549