Page 550 - Tomajci

Polona Sitar

trim napredovanjem in z višjimi položaji, kljub temu da mnogi niso imeli
primerne izobrazbe. Tako se je ljudem, ki so imeli zelo majhen kulturni in
socialni kapital, uspelo povzpeti na vodilne pozicije zaradi dostopa do lo-
kalnih državnih in družbenih omrežij. Status in povezave so delovale kot
nujni kapital, ki so ga lahko zamenjali za ekonomskega, ko so se s pomočjo
povezav in članstva v partiji zaposlili na bolje plačanem delovnem mestu.
Kot se je spominjal sogovornik Igor, mesar, rojen leta 1958:

V socializmu so bili elita tisti, ki so bili pri koritu, se pravi komunisti,
ki so bili na odločilnih delovnih mestih in ukazali vse. Če si želel kam
priti, če si hotel doseči več kot povprečje, si moral biti njihov. Že za
kredite je bilo to predpogoj. Če nisi bil član partije, nisi dobil kredita,
tistih zelo ugodnih še po Titu. Potem so se še hvalili, da so jih vračali
za eno pivo, pa naredili ogromno kapitala, ko je bila devalvacija.

Povojne gospodarske razmere so bile izredno slabe, saj je vladalo splošno
pomanjkanje denarja in blaga. Uvedene so bile živilske karte in karte za
tekstil, ki so določale količino nakupa blaga. Okrajni izvršilni odbor Seža-
na je vsem podjetjem, ustanovam in klo-jem avgusta 1951 izdal navodila
pri izdajanju denarnih bonov za »industrijske in monopolne predmete« (za
175 din bonov mesečno). Pravico do njih so imeli le zaposleni delavci (vsaj
tri mesece) in nameščenci državnega sektorja. V zadružnem sektorju so bi-
li do bonov upravičeni samo uprava ozkz, zadružni skladi, upokojenci in
invalidi (pak, 573, 10). Nakaznic za nabavo osnovnih živil (sladkor, moka,
olje, milo), tekstila in obutve kmetje niso prejemali, ker niso bili zaposle-
ni. Kot navaja Mira Cencič (2013, 152), so kmetje sicer pri obvezni oddaji
pridelkov dobivali bone, ki pa so bili močno podcenjeni. Dodaten razlog
za zaposlitev je bila tudi upravičenost do prejema »točk«, pri čemer je bil
pogoj, da nisi imel v lasti nepremičnin.
Predsednik in člani krajevne skupnosti so bili po besedah sogovornika
Ivana tisti, ki so razvoj kraja peljali naprej:

Predsednik krajevne skupnosti je bil nek vaščan, ki je mel ugled. Je
blo po maši, je stopil na zid in oznanil: »Pridite jutri vsi v rabuto, ker
bomo popravljali pokopališče, čistli in popravljali poti.« Je blo točno
planirano, kaj se bo delalo. Smo organizirali raznorazna dela, asfalti-
rali in uredili poti, telefon leta 1968.

Na udarniških delovnih akcijah oz. »rabutah« so vaščani in vaščanke To-
majanajpogostejepopravljali poti,čistili gozd,gradili kulturni dom,skrbeli
za izgradnjo vodovoda, pobirali koloradskega hrošča, gasili itd.
548