Page 549 - Tomajci
P. 549

Dvig življenjskega standarda in transformacija elit v Tomaju


             ločila količino obvezne oddaje, odkupne cene in kazenske določbe za kr-
             šenje predpisov. Obveznosti so se določale od zgoraj navzdol, saj so okraji
             norme postavljali vasem, vasi pa posameznim kmetom. Obvezna oddaja
             kmetijskih pridelkov je trajala do leta 1952 in obsegala osnovna živila, živi-
             no, prašiče ter drva. Sogovorniki in sogovornice so večkrat izpostavili, da
             so količine obvezne oddaje pridelkov presegle njihove zmogljivosti. Kot je
             izpostavil Marjan:

                  Mati je peljala enkrat eno obvezno oddajo v Sežano, šesto litrov vina
                  na vozu, in zadaj je bila privezana še krava za voz. To je bil enkratni
                  obrok. Potem so bili še prašiči. Bili so določeni ljudje, ki so morali
                  enostavno direktive sprejet in jih izvrševat. Tu ni bilo milosti.


               Zapisnik redne seje krajevnega izvršnega odbora pri klo-ju Tomaj gle-
             de vprašanja odkupov za leto 1950 navaja, da nekateri kmetje niso oddali
             zadostnih količin, saj so oddali 50 kilogramov krompirja manj, kot je bila
             predpisana obvezna oddaja, zato je sledila zahteva po doslednosti, tudi pri
             ostalih obveznostih, kot sta bili oddaja masti in mesa (pak, 573, 9). V pro-
             cesu izvedbe načrta obvezne oddaje je bilo mnogo pritožb, največ s strani
             velikih kmetov. Prošnje s pripombami velikih kmetov so v rešitev poslali
             okrajnemu ljudskemu odboru za državne nabave, pripombe malih kmetov
             pa so rešili na seji odbora (pak, 573, 9, Zapisnik redne seje krajevnega ljud-
             skega odbora Tomaj).
               Pogosto so sogovorniki in sogovornice izpostavili, da so bili partijski
             funkcionarji slabo izobraženi, s poklicno šolo ali brez, a so si z vpisom v
             partijo zagotovili najpomembnejše položaje v podjetjih. To se sicer ne skla-
             da povsem z arhivskimi viri, ki govorijo v prid temu, da so bili med člani
             tudi bolje izobraženi. Tako poročilo za leto 1949 navaja, da so bili člani par-
             tijske organizacije v Tomaju tovariši iz gimnazije, učitelj in knjigovodkinja
             (as, 1589 iii, 47, Poročilo s terena). Družbena sestava partije v okraju Seža-
             na leta 1949 je bila naslednja: 138 delavcev, 130 kmetov, 18 intelektualcev in
             pet obrtnikov (as, 1589 iii, 47, Poročilo o pregledu partijske organizacije).
             Iz nje razberemo, da so bili bolj izobraženi ljudje v primerjavi z delavci in
             kmeti vendarle v manjšini. Sogovornik Danilo je izpostavil, da je partija v
             podjetjih iskala sposoben kader, ne zgolj simpatizerje, saj je stremela k ra-
             zvoju: »Zmotno jemišljenje,dajepartija le tlačila. Hotela je razvoj,vendar
             je vedno imela problem s privat kapitalom.«
               Člani partijske elite so imeli možnost, da si s članstvom v partiji povišajo
             ekonomski kapital z bolje plačanimi službami, najemanjem kreditov, s hi-


                                                                            547
   544   545   546   547   548   549   550   551   552   553   554