Page 548 - Tomajci
P. 548

Polona Sitar


               zamenjati individualno pobudo s kolektivnim ter državnim načrtovanjem
               (str. 165).
                 Organ državne oblasti v Tomaju je po drugi svetovni vojni postal klo.
               klo Tomaj, ki je deloval od leta 1944 in se takrat imenoval Narodnoosvo-
               bodilni odbor (noo), je spadal v okraj Sežana do leta 1952, ko je bil ukinjen
               in vključen v novo občino Dutovlje. Z združevanjem klo-jev so se mu ma-
               ja 1947 pridružili dotedanji Krajevni narodnoosvobodilni odbor (knoo)
               Filipčje Brdo, Križ, Šepulje, Grahovo Brdo in Utovlje. Decembra 1949 je po-
               tekalo prvo zasedanje novoizvoljenega klo Tomaj v prostorih krajevne
               gostilne, kjer so izvolili delovno predsedstvo (pak, 573, 9). Navkljub na-
               vedbam Mire Cencič (2013, 165), da je bil na vseh volitvah v klo kandidat
               le potrjen, saj izbire ni bilo, Lev Centrih v 12. poglavju ugotavlja, da to ne
               drži popolnoma, saj je na volitvah konec leta 1945 pogorela cela vrsta kan-
               didatov.
                 Z novo upravno-teritorialno razdelitvijo aprila 1952 so bili konstituirani
               občinski ljudski odbori (olo), ki so združevali prejšnje klo-je. V letih od
               1952 do 1955 so bile vasi Avber, Tomaj in Dutovlje povezane s pripadajo-
               čimi vasmi v Občinski ljudski odbor s sedežem v Dutovljah (Cencič 2013,
               165). Iz Poročila komisije za področje olo Ljubljana okolica, ki navaja, da
               so partijske organizacije šibke, ker celice premalo obravnavajo pomembne
               politično-gospodarske ukrepe, razberemo, da je bilo težišče dela na posa-
               meznem klo-ju (as, 1589 iii, 44). Njegove naloge v Tomaju so bile or-
               ganizacija obvezne oddaje, izpeljava akontacije dohodnine, pobiranje dav-
               kov in morebitna izterjava. Tajnik je na sestanku leta 1950 opozoril, da bo
               kmalu razpisana akontacija davkov, ki jo bo treba »brezpogojno iztirjati«
               še istega leta (pak, 573, 9). Okrajni ljudski odbor Sežana je klo Tomaj
               septembra 1951 obvestil, da mu je Ministrstvo za finance lrs z dopisom
               dostavilo obvezne kvote akontacij dohodnine za leto 1951, zato je predpi-
               sal kvote četrte akontacije: za kmete 1.126.000 din, obrtnike 32.000 din in
               svobodne poklice 1.000 din (pak, 573, 9). Prav tako je klo Tomaj poročal
               o kmetijski statistiki glede razvoja mehanizacije kmetijstva (pak, 573, 11)
               in priskrbel kader za sezonsko delo, pri čemer je o tem, koliko delovne sile
               mora odobriti za sezonsko delo, navodilaprejemal od olo Sežanain»vsi
               člani izvršilnega odbora so morali delati na tem, da so prepričali tiste, ki bi
               lahko šli« (pak, 573, 9).
                 klo Tomaj je organiziral tudi obvezno oddajo, pri čemer je po navedbah
               Mire Cencič (2013, 87) oblast po svojih zaupnikih kontrolirala kmetijsko
               proizvodnjo in odmerjala količino pridelkov glede na število prebivalcev v
               družini, ostalo pa je bilo treba oddati za skupne potrebe. Kmetom je do-


               546
   543   544   545   546   547   548   549   550   551   552   553