Page 547 - Tomajci
P. 547

Dvig življenjskega standarda in transformacija elit v Tomaju


             za kotlarje, ki so izdelovali bakrene lonce, kotle in žlebe. Danes je domači-
             ja popolnoma obnovljena. Sogovornik Marjan je izpostavil ugled družine
             Ucman, ki pa se ni mogel meriti z ugledom družine Fabjanijev: »Eno spo-
             štovanje je še obstajalo, ker Kristinca in Tinče Polakov sta bila spoštovana,
             ne pa tako kot Fabjaniji, ki so bili bolj spoštovani. Ti jih niso dosegali.«

             Politična elita: partija
             Politično elito v Tomaju po drugi svetovni vojni predstavljajo posamezni-
             ki in posameznice z izkazano politično pripadnostjo partiji, ki je prevzela
             oblast v Jugoslaviji. Iz besed sogovornic in sogovornikov je razvidno, da
             je imela partija v Tomaju manjši vpliv kot v večjih krajih, kljub vsemu pa
             je bila nosilka politične oblasti s pripadajočo družbeno močjo: »Partijski
             funkcionar je nekaj predstavljal in njegova beseda je veljala. Niso pa bili
             vsi partijci elita. Je moral imeti določeno službo. Direktor nekega podje-
             tja, recimo. Ta je bil Bog.« Nekateri sogovorniki, kot je bila Angela, šivilja,
             rojena leta 1941, so očitajoče izpostavili, da so člani novonastale partijske
             elite prej pripadali fašistični eliti, pri čemer velja izpostaviti, da je pri tak-
             šnih izjavah prisotno vaško obrekovanje: »Elita je bla tista, ki so bili pod
             Italijo črnosrajčniki, fašisti, in potem, ko je prišla Jugoslavija, so obrnili in
             bili komunisti«.
               Kot navaja Mateja Režek (1999, 190) je bila temeljna značilnost povojne
             politične ureditve v Jugoslaviji prepletanje formalne države in neformalne
             partijske oblasti, saj kpj ni bila registrirana kot politična stranka. Sredi-
             šče neformalne oblasti je bil ck kpj, edina avtonomna politična institu-
             cija. Vodstva nacionalnih partij in njim podrejeni nižji partijski forumi so
             po načelu demokratičnega centralizma izvrševali politiko vplivne peščice
             članov politbiroja ck kpj. Svojo politiko je partija uresničevala preko dr-
             žavnih organov in organizacij, nad katerimi je imela popoln nadzor, saj so
             ključne položaje v njih zasedali njeni člani.
               Jože Prinčič (1999, 166) izpostavlja, da je bila kps zelo učinkovita tu-
             di pri vzpostavljanju nove gospodarske organiziranosti, sekretarji in člani
             partijskih birojev pa so hkrati postali tudi ministri, predsedniki gospodar-
             skih svetov, planskih komisij ter direktorji podjetij. Tudi na nižja uradniška
             mesta je partija postavila svoje člane in simpatizerje. Prvi načrt nove ko-
             munistične oblasti je temeljil na prepričanju, da je treba pred vzpostavitvi-
             jo novega gospodarskega sistema prevzeti vse vodilne položaje v gospodar-
             ski upravi, uničiti vse oblike organiziranosti in vzpostaviti novo hierarhič-
             no ter centralistično gospodarsko upravo, podržaviti proizvodna sredstva,
             okrepiti državni gospodarski sektor z likvidacijo zasebnega podjetništva in


                                                                            545
   542   543   544   545   546   547   548   549   550   551   552